Jedro

Tožnik odločitve Vrhovnega sodišča o zavrnitvi predloga za delegacijo ne more izpodbijati ne z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, pa tudi ne z vložitvijo ponovnega predloga. Poleg tega z novim predlogom ne more uveljavljati tistih razlogov za delegacijo, s katerimi je utemeljeval predhodni (zavrnjen) predlog in ki so, ko ga je podal, že obstajala.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Domžalah teče na podlagi tožnikove tožbe zoper tožence pravda zaradi motenja posesti. Tožnik je 23. 12. 2011 Vrhovnemu sodišču predlagal, naj za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče, konkretno Okrajno sodišče v Celju. Graja odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi I R 128/2011, v kateri je bil s sklepom z dne 16. 9. 2011 njegov predlog za delegacijo stvarne pristojnosti zavrnjen, češ da je sklep napačen, njegova obrazložitev pa nepopolna. V njem je bilo spregledano, da predloga za delegacijo ni vložil le zaradi odklonilnega odnosa do Okrajnega sodišča v Domžalah, pač pa tudi zato, ker mu je zaradi nepravilnega postopanja tega sodišča že nastala škoda, katere povrnitev zahteva z že vloženimi tožbami od Republike Slovenije. Te se obravnavajo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Poleg tega tožnik nadaljuje kazenski pregon zoper sodnice Okrajnega sodišča v Domžalah ... Zaradi vseh navedenih okoliščin so podani razlogi, ki utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, saj bi postopanje Okrajnega sodišča v Domžalah v konkretni zadevi zagotovo negativno vplivalo na percepcijo javnosti o njegovi objektivni nepristranskosti.

2. Predlog ni dovoljen.

3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je torej prvenstveno namenjena zagotovitvi smotrnosti postopka. Tehten razlog za delegacijo v smislu navedene zakonske določbe je tudi dvom v takoimenovano objektivno nepristranskost sodišča. Prav na tej podlagi temelji tožnikov predlog za delegacijo: trdi namreč, da mu na stvarno in krajevno pristojnem Okrajnem sodišču v Domžalah ni zagotovljena ustavna pravica do učinkovitega sodnega varstva, ker je zaradi nedopustnega postopanja tega sodišča v več postopkih, v katerih je bil udeležen kot stranka, utrpel škodo, katere povrnitev zahteva od države in ker je prevzel kazenski pregon zoper posamezne sodnice tega sodišča in zoper tretjega toženca M. F., ki je na njihovo delo vplival in skrbel, da se zadeve niso reševale in da se v postopkih ni iskala materialna resnica.

4. Tožnik delegacijo krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče v tem postopku predlaga že drugič. V (prvem) predlogu z dne 26. 8. 2010 je delegacijo predlagal iz istega razloga, to je zaradi zatrjevane kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva kot posledice pritiska, pod katerim so sodniki pristojnega sodišča zaradi odškodninske tožbe proti le-temu, ki jo je vložil na Okrožno sodišče v Ljubljani, vse to pa naj bi bilo ovira za nepristranskost in neodvisnost sojenja v njegovih zadevah. Na navedeni podlagi podan predlog je Vrhovno sodišče s sklepom 16. 9. 2010 zavrnilo. Pojasnilo je, da je tožnikovo nezadovoljstvo z delom sodnikov pristojnega sodišča, v kar je mogoče strniti vse tožnikove očitke, samo po sebi v nobenem primeru ne more predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo.

5. Tožnik odločitve Vrhovnega sodišča o zavrnitvi predloga za delegacijo ne more izpodbijati ne z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, pa tudi ne z vložitvijo ponovnega predloga. Poleg tega z novim predlogom ne more uveljavljati tistih razlogov za delegacijo, s katerimi je utemeljeval predhodni (zavrnjen) predlog in ki so, ko ga je podal, že obstajala. In v konkretnem primeru so bile odškodninske pravde zaradi domnevno protipravnih ravnanj sodnikov Okrajnega sodišča v Domžalah že vložene (kar je iz predloga z dne 26. 8. 2010 jasno razvidno), dodatne navedbe v konkretno obravnavanem predlogu o prevzemu kazenskega postopka zoper posamezne sodnice Okrajnega sodišča v Domžalah pa predstavljajo le dodatno konkretizacijo že uveljavljanega (istega) razloga za delegacijo. O predlogu, o katerem je že odločeno, Vrhovno sodišče zaradi obstoja negativne procesne predpostavke obstoja pravnomočne odločitve (12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) zavrglo (377. člen istega zakona).