Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je upravno sodišče, upoštevaje določbo 10.a člena ZN in določbe Pravilnika, pravilno štelo, da je v postopku imenovanja notarja predpisana obveznost vodenja zapisnikov na ustnih razgovorih? V upravnem sporu revizija zoper odločitev Vrhovnega sodišča, ki je sprejeta v pritožbenem postopku, ni dovoljena, saj ne v ZUS-1 ne v katerem drugem zakonu ni določeno, da je dopustno vložiti revizijo zoper odločitev Vrhovnega sodišča – tudi ne zoper sklep, s katerim je odločilo o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega upravnega sodišča oziroma to pritožbo zavrglo.

Izrek

I.Predlog se glede vprašanj pod številkama 5. in 5.1 zavrže.

II.Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je upravno sodišče, upoštevaje določbo 10.a člena ZN in določbe Pravilnika, pravilno štelo, da je v postopku imenovanja notarja predpisana obveznost vodenja zapisnikov na ustnih razgovorih?

III.V preostalem delu se predlog zavrne.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo II U 184/2023-43 z dne 20. 11. 2023 ugodilo tožbi, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek. Delno je ugodilo stroškovnemu delu zahtevka tožnice in odločilo, da toženka in stranka z interesom sami nosita svoje stroške postopka.

2.V razlogih te sodbe je Upravno sodišče med drugim navedlo, da je zgolj preverljivost poteka ustnih razgovorov in njihove vsebine dokaz transparentnosti in hkrati garant izvedbe poštenega postopka, ta preverljivost pa je mogoče le ob predložitvi zapisnikov o dejanskem poteku in vsebini razgovorov z vsemi kandidati. Ker zapisniki o ustnih razgovorih s kandidati niso bili vodeni v času razgovorov ali pa takih zapisnikov v spisovnem gradivu ni, je štelo, da ni mogoče brez sence dvoma preveriti zakonitosti in poštenosti izvedenega postopka. Na podlagi 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je zaradi bistvene kršitve pravil postopka tožbi ugodilo, ker v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka, saj izbirni postopek ni bil voden na način, da bi bilo mogoče preveriti vsebinsko pravilnost njegove izvedbe, kar je vplivalo na zakonitost odločitve o izbiri.

3.Toženka in stranka z interesom sta zoper to sodbo vložili pritožbi, ki ju je Vrhovno sodišče s sklepom I Up 43/2024 z dne 27. 3. 2024 zavrglo. Pri tem je v II. točki izreka tega sklepa navedlo, da začne za toženko in stranko z interesom rok za vložitev predloga za dopustitev revizije teči z dnem vročitve tega sklepa. Stranka z interesom je skladno s tem vložila predlog za dopustitev revizije z vprašanji: Ali sodišče v upravnem sporu v okviru sodne kontrole zakonitosti oz. pravilnosti (izbirnega) postopka imenovanja notarja in oz. odločbe o imenovanju notarja na prosto notarsko mesto upravičeno ugotavlja in presoja dejanski potek in vsebino ustnega razgovora kandidata-ov pred komisijo? Ali je upravno sodišče, upoštevaje določbo 10.a člena ZN in določbe Pravilnika, pravilno štelo, da je v postopku imenovanja notarja predpisana obveznost vodenja zapisnikov na ustnih razgovorih oz. poenostavljeno, ali je v postopku imenovanja notarjev sploh predpisana obveznost zapisniškega vodenja ustnih razgovorov? Ali je upravno sodišče s tem, ko ni obrazložilo, kakšen zapisnik bi bil po njegovi oceni ustrezen, kršilo določbo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1? Ali je sodišče s tem, ko je ključne razloge sodbe v upravnem sporu oprlo na v spisovni dokumentaciji neobstoječe zapisnike o dejanskem poteku in vsebini ustnih razgovorov, ravnalo v nasprotju z namenom in pravili upravnega spora na podlagi tožbe neizbranega kandidata na razpisu za notarsko mesto? Ali je upravno sodišče s tem, ko je odločitev oprlo na izvedene dokaze, ki nimajo osnove v tožničini trditveni podlagi, kršilo določbo prvega odstavka 7. člena ZPP in s tem poseglo v pravico do izjave stranke z interesom? Ali upravno sodišče v upravnem sporu na podlagi tožbe neizbranega kandidata na razpisu za notarsko mesto lahko odloča z dokaznim standardom „gotovosti“ in s tem v zvezi zanemari dokazna pravila oz. ali je uporaba dokaznega standarda „gotovost“ v upravnem sporu na podlagi tožbe neizbranega kandidata na razpisu za notarsko mesto, v nasprotju s prakso Vrhovnega sodišča RS? Ali je upravno sodišče s tem, ko je v zvezi z vprašanjem ali so v konkretnem primeru vsi kandidati dobili enaka vprašanja, uporabilo dokazni standard gotovosti, kršilo določilo 8. člena ZPP in poseglo v pravico stranke z interesom do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) in do enakega varstva pravic (22. člen URS)? Ali ZUS-1C nedovoljeno posega v pravico izbranega kandidata do pravnega sredstva? Ali je sodišče pravilno uporabilo določbo 27. člena ZUS-1C in na njeni podlagi zavrglo pritožbo stranke z interesom?

4.Predlog glede vprašanj pod številkama 5. in 5.1 ni dovoljen.

5.V predlogu za dopustitev revizije stranka z interesom predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča. Z vprašanjema pod številkama 5. in 5.1 torej izpodbija pravilnost sklepa Vrhovnega sodišča I Up 43/2024 z dne 27. 3. 2024.

6.Prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, določa, da lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da to v upravnem sporu, ki predvideva dvostopenjsko odločanje (po drugem odstavku 12. člena ZUS-1 odloča Vrhovno sodišče o pritožbi in o reviziji), pomeni, da je revizija izredno devolutivno pravno sredstvo zoper (nekatere) pravnomočne odločitve Upravnega in ne Vrhovnega sodišča. Možnost vložitve revizije zoper odločitve Vrhovnega sodišča bi bila tudi v nasprotju s sistemsko vlogo Vrhovnega sodišča in z namenom samega pravnega sredstva.

7.V upravnem sporu torej revizija zoper odločitev Vrhovnega sodišča, ki je sprejeta v pritožbenem postopku, ni dovoljena, saj ne v ZUS-1 ne v katerem drugem zakonu ni določeno, da je dopustno vložiti revizijo zoper odločitev Vrhovnega sodišča – tudi ne zoper sklep, s katerim je odločilo o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega upravnega sodišča oziroma to pritožbo zavrglo.

8.Če zakon določa, da revizije ni, sodišče revizije ne more dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP). Glede na to da je postopek za dopustitev revizije le predhodna faza revizijskega postopka, tudi predlog za dopustitev revizije zoper odločbe, zoper katere ni mogoče vložiti revizije, ni dovoljen. Zato ga je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP v delu, v katerem se nanaša na sklep Vrhovnega sodišča I Up 43/2024 z dne 27. 3. 2024, zavrglo.

9.Pri odločanju o tem predlogu za dopustitev revizije tako ni prišla v poštev uporaba določbe 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (ZUS-1C), zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za vložitev predloga za oceno ustavnosti te določbe iz drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču.

K II. točki izreka

10.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 2. alineje drugega odstavka 367. a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v II. točki izreka tega sklepa, zato je predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Vrhovno sodišče se z tem vprašanjem še ni ukvarjalo, odgovor nanj pa je objektivno pomemben za razvoj prava prek sodne prakse. Tako vprašanje se namreč lahko pojavi tudi v nadaljnjih postopkih za imenovanje notarjev na razpisana notarska mesta, zato odgovor nanj lahko vpliva tudi na vodenje teh postopkov. Z odgovorom na to vprašanje bo hkrati odgovorjeno tudi na večji del preostalih vprašanj, glede katerih predlog za dopustitev revizije ni dovoljen še posebej.

K III. točki izreka

11.V preostalem delu (torej v delu, v katerem se preostala vprašanja, glede katerih je predlog dovoljen, ne prekrivajo z dopuščenim vprašanjem) je Vrhovno sodišče ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog v tem delu zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

---

Op. št. (1)Prim. sklepe Vrhovnega sodišča X DoR 141/2023 z dne 29. 11. 2023, X DoR 373/2022 z dne 7. 12. 2022, X DoR 242/2020 z dne 9. 9. 2020, X DoR 82/2019 z dne 18. 9. 2019 in II Upr 27/2018 z dne 18. 4. 2018.

Op. št. (2)Kerševan E., Nova ureditev revizije v upravnem sporu, Pravna praksa, št. 34, 2017, str. 20-21 ter Kerševan E. in Androjna V., Upravno procesno pravo, upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 612.

Zveza

Zakon o notariatu (1994) - ZN - člen 10a Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367, 367/2, 377

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.