Jedro

Vse tožbe zoper upravne odločbe je tožnik, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 28. člena ZUS-1, v zvezi z 9. točko drugega odstavka 83. člena ZS, tretjim odstavkom 83. člena ZS in četrtim odstavkom 34. člena ZBPP, vložil prepozno. Prepozne tožbe pa sodišče glede na določbo 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrže. To pomeni, da v predmetni zadevi ni podan objektivni pogoj za dodelitev BPP po prvem in tretjem odstavku 24. člena ZBPP, zato je organ za BPP ravnal pravilno, ko je prošnje tožnika za dodelitev BPP zavrnil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Predsednica Upravnega sodišča je z izpodbijano odločbo in sklepom združila v skupno obravnavo in odločanje zadeve, ki se pred Upravnim sodiščem vodijo pod št. Bpp 149/2012, Bpp 151/2012, Bpp 152/2012, Bpp 154/2012 in Bpp 155/2012 ter se zadeva naprej vodi pod št. Bpp 149/2012 (1. točka izreka) ter odločila, da se prošnje tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbami v upravnem sporu zoper: - odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1676/2012 z dne 18. 6. 2012, - odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1413/2012 z dne 26. 6. 2012, - odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 640/2010 z dne 7. 6. 2012, - odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1308/2012 z dne 12. 6. 2012 in - odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 91/2012-5 z dne 12. 6. 2012 ter kot oprostitev stroškov teh sodnih postopkov zavrnejo (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je tožnik 14. 8. 2012 pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani vložil tožbe zoper v 2. točki izreka navedene odločbe ter hkrati podal tudi prošnjo za odobritev BPP. Organ za BPP je na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) odločil o združitvi zadev v en postopek, ker gre v konkretnih primerih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP zaradi dopolnitve že vloženih tožb zoper v 2. točki izreka navedene zadeve za podobno dejansko stanje in isto pravno podlago. V zvezi z odločitvijo pod točko 2 izreka pa citira prvi ter tretji odstavek 24. člena ZBPP in poudarja, da morajo biti ob dodelitvi BPP izpolnjeni ne le finančni pogoji, ampak tudi objektivni (t.i. postopkovni) pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP (z izjemo posebne BPP) je tako treba upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Po določbi prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v roku 30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Skladno z določilom tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) sicer procesni roki v času sodnih počitnic od 15. julija do 15. avgusta ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Med nujne zadeve se skladno z 9. točko drugega odstavka 83. člena ZS štejejo tudi tiste zadeve, za katere tako določa zakon, pri čemer ZBPP v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. To pomeni, da v zadevah BPP procesni roki tečejo tudi v času sodnih počitnic. Tako tudi ustaljena sodna praksa Upravnega sodišča (sklep I U 1234/2010, I U 1236/2010 in I U 1154/2010). Dalje ugotavlja, da je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1676/2012 z dne 18. 6. 2012 zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev izredne BPP za pravno svetovanje in zastopanje v obsegu vložitve revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2512/2011 z dne 8. 5. 2012, v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah P 94/2008 z dne 11. 5. 2011. Navedena odločba je bila tožniku vročena 2. 7. 2012. Rok za vložitev tožbe je tako začel teči 3. 7. 2012 in je potekel 1. 8. 2012. Odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1413/2012 z dne 26. 6. 2012 je bila tožniku vročena 2. 7. 2012. Rok za vložitev tožbe je tako začel teči 3. 7. 2012 in je potekel 1. 8. 2012. Odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 640/2010 z dne 7. 6. 2012 je bila tožniku vročena 20. 6. 2012, tako da je rok za vložitev tožbe potekel 20. 7. 2012. Odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1308/2012 z dne 12. 6. 2012 je bila tožniku vročena 20. 6. 2012, tako da je rok za vložitev tožbe potekel 20. 7. 2012. Odločba Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 91/2012-5 z dne 12. 6. 2012 je bila tožniku prav tako vročena 20. 6. 2012 in je rok za vložitev tožbe potekel 20. 7. 2012. Kot je bilo že povedano, je tožnik predmetne tožbe ter z njimi povezane prošnje za dodelitev BPP vložil 14. 8. 2012, torej po izteku 30 dnevnega roka za vložitev tožb. Če je tožba v upravnem sporu vložena prepozno, niso izpolnjeni pogoji, da bi jo sodišče obravnavalo po vsebini, ampak se tožba, kot to izrecno določba 2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1, s sklepom zavrže. Glede na vse zgoraj navedeno organ za BPP ugotavlja, da je pričakovanje tožnika, da bi s tožbami v upravnem sporu zoper navedene odločbe uspel, očitno v nasprotju z izidom v podobnih zadevah in je utemeljeno zaključiti, da tožnik v zadevah, v zvezi s katerimi prosi za dodelitev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh in se nadaljnjega postopka tako ni razumno udeleževati. To pomeni, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Ker pa mora za dodelitev BPP izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj po ZBPP, organ za BPP ugotavlja, da je treba njegovo prošnjo po določbi prvega odstavka 24. člena, v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrniti kot neutemeljeno. Slabo finančno stanje, ki ga je tožnik sicer izkazal, samo po sebi namreč ne daje pravice do dodelitve BPP.

Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo in sklepom ne strinja. Ker ni prava uka oseba, prosi sodišče, da mu dodeli BPP, da se upravni spor pravilno popravi. S pomočjo pravne pomoči bo navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v tožbi in tako dokazal organu za BPP, da so njihove navedbe netočne. Izpostavlja, da je prejemnik socialne podpore. Organ za BPP razlaga svoje trditve in argumente za zaščito svojih interesov na način, ki je tožniku nerazumljiv in ki mu povzroča vedno večjo stisko. Organ za BPP vseskozi krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker mu od samega začetka v zadevah ne nudi BPP. Sam namreč ni pravnik in ne zna tolmačiti pravnega razlaganja členov zakonov, zato prihaja do absurdnega protislovnega stanja, ki mu povzroča vedno večjo tesnobo in stisko ter neznosne bolečine. Smiselno torej sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo in sklep odpravi ter zadevo vrne pristojnemu organu za BPP v ponovni postopek.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sklepa ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Med strankama ni spora o tem, da je bila tožniku odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1676/2012 z dne 18. 6. 2012 vročena 2. 7. 2012, da mu je bila odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1413/2012 z dne 26. 6. 2012 vročena 2. 7. 2012, da mu je bila odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 640/2010 z dne 7. 6. 2012 vročena 20. 6. 2012, da mu je bila odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1308/2012 z dne 12. 6. 2012 vročena 20. 6. 2012 ter da mu je bila odločba Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 91/2012-5 z dne 12. 6. 2012 vročena 20. 6. 2012. Prav tako ni spora o tem da je tožbe v upravnem sporu zoper navedene upravne odločbe vložil 14. 8. 2012. Takšnim ugotovitvam organa za BPP v izpodbijani odločbi namreč tožnik ne ugovarja, sicer pa navedeni datumi izhajajo iz upravnega spisa zadeve.

Glede na takšno, nesporno, dejansko stanje zadeve je odločitev organa za BPP pravilna. Vse tožbe zoper v prejšnji točki navedene upravne odločbe je namreč tožnik, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 28. člena ZUS-1, v zvezi z 9. točko drugega odstavka 83. člena ZS, tretjim odstavkom 83. člena ZS in četrtim odstavkom 34. člena ZBPP, vložil prepozno. Prepozne tožbe pa sodišče glede na določbo 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrže. To pomeni, da v predmetni zadevi ni podan objektivni pogoj za dodelitev BPP po prvem in tretjem odstavku 24. člena ZBPP, zato je organ za BPP ravnal pravilno, ko je prošnje tožnika za dodelitev BPP zavrnil. Pri tem se sodišče, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

V zvezi s tožbenimi navedbami pa sodišče dodaja, da je pri odločanju o dodelitvi BPP potrebno upoštevati zakonske pogoje, ki jih določa ZBPP. Stranki tako, ne glede na to, da je prava neuka, BPP ni mogoče dodeliti, če se ugotovi, tako kot v predmetnem primeru, da zakonsko predpisanih pogojev ne izpolnjuje. Zato tožnik ne more uspeti s tožbenimi ugovori, da je prava neuka oseba ter da si ne zna tolmačiti pravnega razlaganja členov zakonov v izpodbijani odločbi.

Po povedanem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe in sklepa pravilen ter da sta odločba in sklep pravilna in na zakonu utemeljena.