Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče v izpodbijani sodbi ugotavlja, da je obtoženec storil kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe po tistem, ko ga je oškodovanec udaril v obraz (napad) in je zato pri njem prišlo do kratkostične reakcije (močna razdraženost), pri tem pa ne ocenjuje ali ni bilo dejanje storjeno na mah (4. odstavek 52. čl. KZ RS), zato je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP (v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih).
Pritožbi zagovornika obtoženega M. J. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Temeljno sodišče v Kranju, enota v Radovljici je z izpodbijano sodbo obtoženega M. J. spoznalo za krivega kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po členu 52/1 KZ RS v zvezi s členom 12/2 KZ SFRJ in mu zanj za uporabo omilitvenih določil izreklo kazen 5 mesecev zapora, mu izreklo varnostni ukrep odvzema predmetov po členu 69 KZ SFRJ (odvzem kuhinjskega noža, uporabljenega pri kaznivem dejanju) in mu v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka.
Zoper sodbo se je zaradi kršitve kazenskega zakona, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji pritožil obtoženčev zagovornik in predlagal, naj jo sodišče druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da obtožencu izrečeno kazen pogojno odloži. Pritožba je utemeljena.
Iz ugotovitev prvostopnega sodišča, ki se opirajo na ugotovitve in mnenje izvedenca psihiatrične stroke je razvidno, da je obtoženec dejanje storil v navalu hude jeze, ki je bila povzročena z udarcem oškodovanca v njegov obraz. Pred tem naj bi se z oškodovancem (bratom J.) sprl zaradi očitkov oškodovanca. Gre torej za situacijo, v kateri se nakazuje možnost, da je bilo dejanje storjeno na mah (4. odstavek 52. člena KZ RS), v tej smeri je prvostopno sodišče postavilo tudi vprašanje izvedencu psihiatrične stroke, tako tudi zatrjuje obtoženčeva obramba v pritožbi. Iz navedenega sledi, da so podani elementi blažje oblike izvršitve kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po 4. odstavku 52. člena KZ RS. Obtoženec je bil z napadom oškodovanca (udarec v obraz) močno razdražen (kar ugotavlja prvostopno sodišče na podlagi mnenja izvedenca) ob tem pa ni razčiščeno pomembno vprašanje, ki predstavlja nadalnji pogoj in sicer, da je prišlo do napada ali hudih žalitev, ki je povzročil močno razdraženost, brez storilčeve (obtoženčeve) krivde. V tej smeri prvostopno sodišče izvedenih dokazov ni presojalo, oziroma okoliščine, ki utegne biti v tem primeru odločilna, saj ima lahko za posledico drugačno pravno kvalifikacijo, ni presojalo. Gre za vprašanje, ali je bil napad oškodovanca s strani obtoženca sprovociran (izpovedba J.J., list. št. 86) oziroma ali je obtoženec med prepirom že vstajal da bi šel ven, (izpovedba V. J., list. št. 85) kar bi kazalo drugače. Po obtoženčevi verziji naj bi se prepir začel na bratove (oškodovančeve) besede.
V vsakem primeru je vprašanje, ali je bilo dejanje storjeno na mah, ostalo še odprto, saj prvostopno sodišče do njega ni zavzelo stališča, tako da v tem pogledu pravilnosti sodbe ni moč preizkušati niti v pravnem niti dejanskem pogledu, to pa je narekovalo v skladu s 1. odstavkom 385. člena ZKP razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.