- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 1548/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CP.1548.2022 Civilni oddelek
Povzetek
- Funkcija podpisa pritožbe in njena nujnost za obravnavo pritožbe.Ali je pritožba, ki ni podpisana, lahko obravnavana in kakšne so posledice za stranko?
- Obvezne sestavine pritožbe po ZPP.Kakšne so obvezne sestavine pritožbe in kaj se zgodi, če pritožba teh sestavin ne vsebuje?
- Postopek zavrženja pritožbe.Kako sodišče ravna v primeru, ko pritožba ne izpolnjuje formalnih zahtev?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Funkcija podpisa je v izkazu istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe. Podpis pritožbe je nujna formalna zahteva, ki jo mora stranka izpolniti, da doseže njeno obravnavo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke, ker ni podpisana.
2. Zoper takšno odločitev je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da jo je sodišče prve stopnje kljub temu, da pritožbe ni podpisala, pozvalo na plačilo sodne takse in pritožbo vročilo v odgovor tožeči stranki. Meni, da je bila s takšnim ravnanjem sodišča pritožba naknadno odobrena. Sklep je obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka, saj so razlogi sodišča nerazumljivi oziroma jih izpodbijani sklep niti ne vsebuje. 108. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da v primeru, ko je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da jo popravi ali dopolni. Šele, če jo vložnik v predpisanem roku ne popravi oziroma dopolni, jo sodišče zavrže. Sodišče bi jo moralo pozvati, da napako pritožbe odpravi, česar ni storilo, zato je izdani sklep nezakonit. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. ZPP v 335. členu našteva obligatorne sestavine pritožbe. Pritožba mora obsegati navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Funkcija podpisa je v izkazu istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe. Podpis pritožbe je nujna formalna zahteva, ki jo mora stranka izpolniti, da doseže njeno obravnavo. V tretjem odstavku 343. člena ZPP je določeno, da je pritožba nepopolna, če ne vsebuje naštetih sestavin, v prvem odstavku navedenega člena pa je določeno, da nepopolno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa povzelo vse navedene zakonske določbe, ki so bistvene za izpodbijano odločitev. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep nima razlogov oziroma, da so ti nerazumljivi. Vsebuje tudi ugotovitev, da pritožba ni podpisana. Te okoliščine toženka v pritožbi tudi ne izpodbija. Njena pritožba je zato nepopolna.
5. Okoliščina, da je sodišče prve stopnje toženko pozvalo na plačilo sodne takse za pritožbo in jo vročilo v odgovor toženi stranki, ne sanira navedene pomanjkljivosti pritožbe, kot nepravilno meni toženka. Prav tako navedene pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z uporabo določb 108. člena ZPP, na katere v pritožbenih razlogih napotuje toženka. Po določbi 336. člena ZPP se namreč določbe 108. člena ZPP v postopku s pritožbo ne uporabljajo.
6. Pritožba toženke se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).