Jedro

ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni položaja, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP v primeru umika predloga potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP.

Za odločitev o stroških bistveno, da do umika predloga proti nasprotnemu udeležencu ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka z njegove strani, zato ni podlage za uporabo izjeme od splošnega pravila o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe (predloga), določene v prvem odstavku 158. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom naložilo predlagatelju, da nasprotnemu udeležencu povrne stroške v višini 416,39 EUR.

2. Predlagatelj se proti sklepu pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da ga pritožbeno sodišče spremeni tako, da zahtevek nasprotnega udeleženca za povrnitev stroškov postopka zavrne ter mu naloži v plačilo pritožbene stroške predlagatelja z obrestmi. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da iz razlogov izpodbijanega sklepa ni razvidno, katere stroške, ki naj bi nasprotnemu udeležencu v tem postopku nastali, je slednji priglasil, prav tako sklepu ni predložen stroškovnik nasprotnega udeleženca. Sodišču prve stopnje očita, da odločitve o stroških zato ni mogoče razumeti oziroma preizkusiti ter v zvezi s tem uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1. Predlagatelj je v predlogu za umik z dne 10. 2. 2017 pojasnil, da so se razmere od vložitve predloga za ureditev razmerij z nasprotnim udeležencem pa do vložitve umika predloga spremenile do te mere, da ni več izkazoval interesa za nadaljnje vodenje nepravdnega postopka. V umiku predloga je navedel, da med udeležencema pred istim sodiščem teče še en nepravdni postopek pod opr. št. N 614/2015 zaradi delitve nepremičnine parc. št. ..., k. o. X, v katerem je sodišče za dne 22. 3. 2017 razpisalo narok na kraju samem. Glede na to, da je do delitve predmetne nepremičnine prišlo na podlagi sodne poravnave, kot izhaja iz priloženega zapisnika o naroku na kraju samem, je povsem jasno, da je bil razlog za umik predloga v tem, da je nasprotni udeleženec s podpisom sodne poravnave tudi "izpolnil zahtevek", zaradi katerega sta tekla predmetni kot tudi zgoraj citirani nepravdni postopek zaradi delitve stvari. Po določbi prvega odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku2 vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon ne določa drugače. Umik predloga pri tem ni izvzet. Takšna ureditev je posledica dejstva, da v nepravdnem postopku ne gre za to, katera stranka bo v postopku uspela, temveč je odločilen interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij. Zato praviloma vsak udeleženec dokončno sam trpi svoje stroške in predlagatelju ni mogoče očitati krivde za nastanek nasprotnikovih stroškov.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sklep je na podlagi 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.

6. Pritožnik sodišču prve stopnje očita, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Njegovo stališče je zmotno. Obrazložitev odločitve o stroških mora vsebovati odločilne razloge glede odločitve po temelju. Prvostopenjsko sodišče je temu kriteriju zadostilo s tem, ko je stroške naložilo v plačilo predlagatelju in se sklicevalo na prvi odstavek 158. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 37. člena ZNP3, in v relevantnem delu določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Obrazložitev odmere stroškov po višini, to je po posameznih postavkah ni nujno potrebna in zadostuje, da je razvidna že iz stroškovnika v spisu.4 Ne glede na navedeno je iz 4. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, katere stroške in v kakšni višini je prvostopenjsko sodišče priznalo nasprotnemu udeležencu. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da predlagatelj odločitve o sami odmeri stroškov konkretizirano ne izpodbija. Neutemeljen je zato očitek o storjeni kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. ZNP vprašanje povračila stroškov ureja v 35. členu. Pravila, ki jih ta člen vsebuje, so prilagojena posebnostim nepravdnega postopka in so zato drugačna od pravil, ki veljajo v pravdnih postopkih in jih vsebuje ZPP. Vendar pa ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni položaja, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi. Ker gre pri umiku tožbe in umiku predloga za podobni situaciji, je na podlagi 37. člena ZNP5 v primeru umika predloga potrebno smiselno uporabiti 158. člen ZPP. Gre za ustaljeno stališče sodne prakse,6 ki ga je pravilno upoštevalo tudi sodišče prve stopnje.

8. Predlagatelj je v umiku predloga (10. 2. 2017) navedel, da so se od vložitve predloga (30. 5. 2016) v tej nepravdni zadevi razmere spremenile do te mere, da ne izkazuje več interesa za nadaljnje vodenje postopka, ter da je sodišče za dne 22. 3. 2017 razpisalo narok na kraju samem, na katerem bo ob sodelovanju izvedenca geodetske stroke le prišlo do fizične delitve predmetnih nepremičnin. Vendar pa navedeno ne pomeni, da je predlagatelj umaknil predlog zato oziroma takoj, ko je nasprotni udeleženec izpolnil zahtevek, za kar se zavzema pritožba. Takšnih trditev ne samo, da predlagatelj v svojem umiku ni podal, kot to v 3. točki obrazložitve sklepa pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ampak jih tudi ni mogel podati, saj je do naroka, na katerem sta udeleženca sklenila sodno poravnavo (ki jo pritožnik razume kot "izpolnitev zahtevka" s strani nasprotnega udeleženca), prišlo po umiku predlagateljevega predloga. Ker je do sklenitve sodne poravnave prišlo kasneje, navedbe in predložen zapisnik o naroku z dne 22. 3. 2016 (logično) predstavljajo tudi nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), zato jih pritožbeno sodišče tudi (že) iz tega razloga ni moglo upoštevati.

9. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da je za odločitev o stroških bistveno, da do umika predloga proti nasprotnemu udeležencu ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka z njegove strani, česar predlagatelj s pritožbo ni izpodbil. Zato ni podlage za uporabo izjeme od splošnega pravila o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe (predloga), določene v prvem odstavku 158. člena ZPP.

10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere je v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP sklep potrdilo.

11. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZPP).

1 V nadaljevanju: ZPP. 2 V nadaljevanju: ZNP. 3 37. člen ZNP določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. 4 Prim. N. Betetto v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, druga knjiga, Uradni list RS, Ljubljana 2006, str. 59. 5 37. člen ZNP določa, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. 6 Prim. sklep VSL I Cp 154/2017 in tam navedene odločbe.