Jedro

Pravnomočni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP, na katerem temelji izpodbijana odločitev, je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom, ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (prim. tretji odstavek cit. člena). Navedena določba se uporablja, kadar v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove stvarne pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar. Upravičenje uporabe pritožnika (in tistih, na katere pritožnik prenese izvrševanje užitka) ni izvedeno (neposredno) iz upravičenja uporabe, vsebovanega v lastninski pravici na nepremičnini, pač pa iz upravičenja uporabe, ki ga vsebuje užitek. Izpraznitveni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP se nanaša na osebe, ki upravičenje uporabljati (prodajano) nepremičnino črpajo iz dolžnikove lastninske pravice. Navedena določba se ne prilega dejanskemu stanju v tej zadevi. Dolžnica ne more sama izprazniti celotne nepremičnine in je prazne oseb in stvari izročiti upravitelju, saj bi s tem posegla v služnost užitka A. A., ki mu daje pravico nepremičnino uporabljati kot tudi njeno izvrševanje prenesti na drugega in glede katerega ni odločeno, da se mora izseliti in izpraznjeno nepremično izročiti upravitelju. Upravitelj v tej situaciji ne more opraviti izvršilnih dejanj deložacije, katere namen je prevzeti stanovanjsko hišo, izpraznjeno oseb in stvari.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o prodaji nepremičnine ID znak: parc. 000 41/1 tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, izklicna cena se določi v višini 60.480,00 EUR, varščina v višini 6.048,00 EUR, prodaja pa se opravi skupaj s prodajo premoženja stečajne dolžnice D. D. v postopku osebnega stečaja, ki teče pod opr. št. St 001/2019 (točka I izreka). Obenem je stečajni dolžnici naložilo, da nepremičnino v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazni in izroči stečajnemu upravitelju (točka II izreka).

2. Zoper II. točko izreka navedenega sklepa sta vložila pravočasni pritožbi dolžnica in pritožnik A. A. Pritožnik navaja, da bi z izpraznitvijo in izročitvijo nepremičnine utrpel veliko gmotno oz. nenadomestljivo škodo. Na nepremičnini ima od 3. 10. 2006 vknjiženo dosmrtno brezplačno osebno služnostno pravico užitka z najboljšim vrstnim redom. Doslej ni dobil nobene odločbe s strani sodišča, da je osebna služnost prenehala in tudi sam ni izdal nobenega izbrisnega dovoljenja. V omenjeni nepremičnini ima svoje stvari, opremo in pohištvo. Služnost redno izvršuje in jo bo izvrševal vse do svoje smrti. Prav tako je izvrševanje osebnega užitka na tej nepremičnini prenesel še na drugi osebi, t.j. na dolžnico in na C. C., sina dolžnice oziroma svojega vnuka. Predlaga, da sodišče razveljavi sklep v II. točki izreka, t.j. glede izpraznitve in izročitve nepremičnine upravitelju. Dolžnica v pritožbi navaja, da ji je oče A. A. dovolil bivanje v omenjeni nepremičnini že od leta 2006, ko je pridobil dosmrtno brezplačno osebno služnost užitka. Prav tako je dovolil bivanje njenemu sinu C. C., vse od rojstva leta 2017 naprej. V omenjeni nepremičnini naj bi imel dolžničin oče oziroma pritožnik A. A. lastne stvari in vse pohištvo, katerega dolžnica nima pravice izprazniti. Zato predlaga, da se sklep v izpodbijani II. točki izreka v celoti razveljavi.

3. Upravitelj je na pritožbo A. A. odgovoril in smiselno predlagal njeno zavrnitev. Navedel je, da pritožnik glede na pravnomočni sklep o preizkusu terjatev nima položaja upnika oziroma stranke v predmetnem postopku. Nadalje upravitelj pritrjuje dejstvu vknjiženega užitka, vendar užitek ni vknjižen v korist dolžnice, zaradi česar upravitelj meni, da ni ovira za izdajo sklepa o izpraznitvi nepremičnine.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Izpodbijani sklep (II. točka izreka) temelji na drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP, ki določa, da če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanja ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju.

6. Po določilu prvega odstavka 126. člena ZFPPIPP ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Po določilu 56. člena ZFPPIPP so v glavnem postopku zaradi insolventnosti kot stranke glavnega postopka procesna dejanja upravičeni opravljati: 1. vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika, in 2. insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa. Po določilu 344. člena ZFPPIPP se proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika lahko pritožijo samo upniki. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bil pritožnik A. A. upnik v tem postopku, niti sam tega ne zatrjuje. Nedvomno pa sklep v izpodbijanem delu s tem, ko dolžnici nalaga, da izprazni nepremičnino in jo (prazno oseb in stvari) izroči upravitelju, posega v pravni položaj pritožnika, ki ima na podlagi služnostne pogodbe od leta 2006 vknjiženo dosmrtno brezplačno služnostno pravico užitka na sporni nepremičnini, kot izhaja iz zemljiške knjige, in navaja, da nepremičnino uporablja sam, izvrševanje pa je prenesel tudi na dolžnico. Glede na navedeno je po presoji pritožbenega sodišča pritožniku potrebno priznati pravico do pritožbe neposredno na podlagi 25. člena Ustave RS, sicer bi lahko prišlo do kršitve njegove pravice osebne služnosti užitka.

7. Po določilu prvega odstavka 230. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) je užitek osebna služnost, ki daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar ali pravico tako, da se ohranja njena substanca. V skladu s tretjim odstavkom 230. člena SPZ užitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje. Ker je služnostna pravica dosmrtnega užitka nepremičnine vpisana v zemljiško knjigo, učinkuje zoper vsakogar. Prenehanje užitka je urejeno v 241. členu SPZ. V teoriji se zastopa stališče, da naj bi tudi užitek, podobno kot velja za stvarne služnostni, prenehal zaradi neizvrševanja. Tako naj bi prišle smiselno v poštev določbe o zastaranju stvarnih služnosti ter o priposestvovanju svobode (usucapio libertatis, prim. prvo in drugo alinejo 223. člena SPZ).1 Če je med strankami sporno, ali je služnost zaradi neizvrševanja prenehala na podlagi zakona, je potrebno za izbris služnosti iz zemljiške knjige pridobiti (pravnomočno) sodno odločbo, s katero sodišče ugotovi prenehanje stvarne služnosti. V katerih primerih v stečajnem postopku s plačilom kupnine prenehajo osebne služnosti kot pravice tretjih na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe, je določeno v prvem in tretjem odstavku 342. člena ZFPPIPP.

8. Pravnomočni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP, na katerem temelji izpodbijana odločitev, je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanje ali stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom, ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (prim. tretji odstavek cit. člena). Navedena določba se uporablja, kadar v nepremičnini ni drugih upravičencev, ki imajo prav tako samostojno, iz njihove stvarne pravice izhajajočo pravico uporabljati stvar. Upravičenje uporabe pritožnika (in tistih, na katere pritožnik prenese izvrševanje užitka) ni izvedeno (neposredno) iz upravičenja uporabe, vsebovanega v lastninski pravici na nepremičnini, pač pa iz upravičenja uporabe, ki ga vsebuje užitek. Izpraznitveni sklep iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP se nanaša na osebe, ki upravičenje uporabljati (prodajano) nepremičnino črpajo iz dolžnikove lastninske pravice. Navedena določba se ne prilega dejanskemu stanju v tej zadevi. Dolžnica ne more sama izprazniti celotne nepremičnine in je prazne oseb in stvari izročiti upravitelju, saj bi s tem posegla v služnost užitka A. A., ki mu daje pravico nepremičnino uporabljati kot tudi njeno izvrševanje prenesti na drugega in glede katerega ni odločeno, da se mora izseliti in izpraznjeno nepremično izročiti upravitelju. Upravitelj v tej situaciji ne more opraviti izvršilnih dejanj deložacije, katere namen je prevzeti stanovanjsko hišo, izpraznjeno oseb in stvari.

9. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Pritožbama je ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

1 Prim. M. Juhart in ostali, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 965.