Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je ob upoštevanju avtonomije in samostojnosti odvetništva ter namena določb ZOdv in Statuta Odvetniške zbornice Slovenije pravilno stališče, da je pristojnost za obravnavo pred disciplinsko komisijo I. in II. stopnje oziroma disciplinskim sodiščem in Vrhovnim sodiščem določena le s težo disciplinske kršitve kot lažje ali hujše, kot je opredeljena v Statutu Odvetniške zbornice Slovenije?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je ob upoštevanju avtonomije in samostojnosti odvetništva ter namena določb Zakona o odvetništvu in Statuta Odvetniške zbornice Slovenije pravilno stališče, da je pristojnost za obravnavo pred disciplinsko komisijo I. in II. stopnje oziroma disciplinskim sodiščem in Vrhovnim sodiščem določena le s težo disciplinske kršitve kot lažje ali hujše, kot je opredeljena v Statutu Odvetniške zbornice Slovenije?

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi, izpodbijano odločbo Disciplinske komisije II. stopnje pri OZS, št. 1794/2018 z dne 25. 11. 2022, odpravilo in zadevo vrnilo istemu disciplinskemu organu pri OZS v nadaljnji postopek. Z navedeno odločbo je bila tožnica spoznana za odgovorno disciplinske kršitve pri opravljanju odvetniškega poklica po 6. točki 77. b člena Statuta Odvetniške zbornice Slovenije, zaradi česar ji je bil izrečen opomin.

2.V razlogih navedene sodbe je Upravno sodišče med drugim navedlo, da ustaljena in prevladujoča upravnosodna praksa na področju izpodbijanja aktov raznih disciplinskih komisij ali komisij za profesionalno etiko kaže na oženje dostopa do sodnega varstva preko interpretacije 2. člena ZUS-1, saj določbi 120. in 157. člena Ustave za razliko od prvega odstavka 2. člena in drugega odstavka 4. člena ZUS-1 ne omenjata pogoja "oblastvenosti" dejanja oziroma akta ter organa. V nadaljevanju je predstavilo merila, ki po njegovem mnenju izhajajo iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, in na njihovi podlagi opravilo presojo konkretne zadeve. Po primerjavi pravdnega postopka in upravnega spora je zaključilo, da je narava izpodbijane odločitve takšna, da terja možnost odprave odločbe in vrnitev v ponovno odločanje, česar redno sodišče v pravdnem postopku ne more storiti. Zaključilo je, da bi zavrženje tožbe s sklicevanjem na dosedanjo sodno prakso pomenilo razlago in uporabo prava, ki je v nasprotju s 6. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. V nadaljevanju je navedlo tudi elemente, ki naj bi v konkretnem primeru govorili za obstoj javnega pooblastila, med drugim, da gre za varstvo širšega javnega interesa v primerih hujših kršitev dolžnosti opravljanja odvetniškega poklica, za katere je mogoče izreči ukrep prepovedi opravljanja poklica. Nato je po vzoru, kot je presodilo Vrhovno sodišče pri aktih Komisije za preprečevanje korupcije, zaključilo, da sta disciplinski sodišči za primere, ko je mogoče izreči sankcijo prenehanja opravljanja dejavnosti odvetništva, ustanovljeni z zakonom, z zakonom imata določene pristojnosti, tudi postopek je predpisan, gre za nadzor nad zakonitim opravljanjem službe odvetnika, odločanje disciplinskega sodišča je usmerjeno v presojo zakonitosti ravnanja konkretne odvetnice na podlagi pravne subsumpcije ugotovljenega dejanskega stanja pod pravno normo, ki mora biti pravilno uporabljena, s tem ko se ugotavlja kršitev dolžnega ravnanja, torej kršitev zakonskih obveznosti, se posega v pravni položaj posameznika in gre za izvrševanje upravne funkcije. Izpodbijana odločitev zato po presoji Upravnega sodišča ustreza splošni opredelitvi upravnega akta, kot jo v sodni praksi uporablja Vrhovno sodišče. Na koncu je presodilo, da je glede na prvi odstavek 62. člena Zakona o odvetništvu v konkretnem primeru odločal nepristojni organ, saj bi moralo odločati disciplinsko sodišče.

3.Toženka je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču predlaga, naj dopusti revizijo glede dvanajstih vprašanj.

4.Predlog je delno utemeljen.

5.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, zato je toženkinemu predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

Odločitev v zadevi, v kateri je bil odvetnici izrečen disciplinski ukrep opominjevalne narave in ni razvidno, da bi bilo s tem poseženo v njeno pravico do opravljanja poklica, namreč odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. v zadevah I Up 203/2015, I Up 462/2012) glede vprašanja, ali je disciplinska komisija s tem izvajala javno pooblastilo, zaradi česar je izdani akt upravni akt. Vrhovno sodišče ob tem pojasnjuje, da je dopuščeno pravno vprašanje predlagano osmo vprašanje, ki je zaradi jasnosti nekoliko preoblikovano.

6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Povezano je s stališčem, ki izhaja iz sodbe Upravnega sodišča, to je, da je disciplinska komisija izvajala javno pooblastilo, ker je odločala o hujši disciplinski kršitvi, za katero je mogoče izreči ukrep prepovedi opravljanja poklica.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.