Jedro

Izvedba strehe je stvar gradbenega dovoljenja in ne same lokacije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča RS, št. U 24/98-13 z dne 31.3.1999.

Obrazložitev

Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke, s katero je zavrnjena pritožba tožeče stranke zoper lokacijsko dovoljenje Upravne enote Ljubljana, Izpostave V., št. ... z dne 16.5.1997, izdano investitorki I.K. za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše z garažo na parc. št. 18 k.o. I., pod tam navedenimi pogoji. Po presoji upravnega sodišča je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Gre za gradnjo nadomestnega stanovanjskega objekta, urejeno z Odlokom o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za krajevne skupnosti Iška vas in Tomišelj (Uradni list SRS, št. 4/85, Uradni list RS, št. 40/92), po katerem je navedena gradnja dovoljena. Ugovor tožeče stranke, ki je sosed investitorke, da mnenje Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije ni zadostna podlaga za odločitev, ker bi tožena stranka morala od investitorke zahtevati predložitev ekspertize osončenja v obliki izvedenskega dela, je pravilno zavrnjen, saj je poprejšnje sanitarno soglasje na zahtevo tožene stranke še dodatno obrazloženo v mnenju Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, kar skupaj predstavlja zadostno podlago za ugotovitev, da se zdravstveni pogoji bivanja v hiši tožeče stranke zaradi predmetne gradnje ne bodo v ničemer poslabšali. Gre namreč za gradnjo nadomestnega stanovanjskega objekta, ki mora biti v skladu s pogoji lokacijske dokumentacije lociran na temeljih obstoječe stanovanjske hiše, pri čemer odmik v notranjost dvorišča oziroma ceste ni dovoljen. Glede na to, da gre za lokacijo nadomestne stanovanjske hiše, ki mora biti po porušitvi obstoječega stanovanjskega objekta zgrajena na istem mestu, upravno sodišče zavrača tožbeni ugovor, da naj bi kap nadomestnega objekta segal prek posestne meje, in še pripominja, da so pogoji gradnje točno določeni, med njimi tudi pogoj, da morajo biti strešne kapi zaprte z ravnim lesenim obojem.

V pritožbi tožeča stranka uveljavlja kršitve pravil postopka in materialnega prava ter predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Navaja, da je upravno sodišče spregledalo temeljno pravno vprašanje, ki se nanaša na gabarite predmetne stavbe, ki so v vertikalnem smislu odstopajoči od prvotne gradnje. Prav tako so odstopajoči elementi strešnega kapa, ker po lokacijskem dovoljenju kap sega mnogo bolj v zemljišče tožeče stranke kot pa je obstoječe stanje. Iz geodetskega načrta, ki je sestavni del lokacijske dokumentacije, izhaja, da bodo temelji bodoče stavbe sicer situirani na zemljišču investitorke, pri čemer pa bo kap že segal čez posestno mejo, medtem ko je obstoječi kap umaknjen do te mere, da ne posega na sosednje zemljišče. Iz grafičnega prikaza višinskih gabaritov in strehe nameravanega posega je razvidno, da bo celoten strešni krak presegel posestno mejo, s čemer bo poseženo v lastninsko pravico tožeče stranke, kar pomeni kršitev materialnega prava, to je Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), po katerem se mora investitor izkazati z razpolagalno pravico na zemljišču, na katerem namerava graditi. Zato ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da nadomestni objekt lahko sega prek meje. Tožeča stranka še navaja, da je zdravstveni inšpektorat sicer res podal načelno soglasje k lokacijski dokumentaciji, pri čemer pa navedb, ki jih je podala tožeča stranka glede osončenja in prevetravanja, upravni organ, še manj pa upravno sodišče, ne bi smela obiti, saj je s tem kršeno določilo 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tožeča stranka meni, da zaradi pomanjkanja tehničnega znanja inšpektorat v svojem pavšalnem mnenju tega vprašanja ni rešil, samo soglasje pa ne zadostuje, ker gre za elemente, ki bi jih moral upravni organ zahtevati od investitorke v smislu izvedbe dokazov z izvedenci. Na podlagi meritev bi se morala ugotavljati stopnja osončenja bodočega objekta glede na obstoječi objekt, ter odgovoriti na vprašanje prevetravanja.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za lokacijsko dovoljenje, izdano za nadomestno gradnjo, to je za gradnjo na temeljih obstoječega objekta in pod izrecno določenimi pogoji. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožbeni ugovor glede kapa, ki naj bi potrditvi tožeče stranke segal prek posestne meje, ni utemeljen. Izvedba strehe je namreč, ne glede na višinske gabarite, stvar gradbenega dovoljenja in jasno je, da krak strehe ne sme segati čez posestno mejo, če za to investitor nima lastnikovega dovoljenja. Geodetski načrt, na katerega se sklicuje tožeča stranka, je prikaz obstoječega stanja in ne bodočega. Na njegovi podlagi tožeča stranka torej ne more dokazati, da bo kap bodoče strehe segal v zračni prostor sosednje parcele.

Po presoji pritožbenega sodišča je upravno sodišče z razlogi, ki jih je navedlo, utemeljeno zavrnilo tožbeni ugovor o poslabšanih bivanjskih razmerah. Zato ta po vsebini ponovljeni ugovor v pritožbi tudi pritožbeno sodišče zavrača. Zdravstveni inšpektor ima zakonsko pooblastilo za dajanje soglasij k odločbi o lokaciji glede zdravju škodljivih vplivov na okolje. Tako soglasje je bilo v tem upravnem postopku pridobljeno in še dodatno obrazloženo v mnenju Zdravstvenega inšpektorata RS ter tudi upoštevano. Zato tožeča stranka ne more uspešno uveljavljati kršitve pravil upravnega postopka, če upravni organ zaradi ugovora o poslabšanih bivanjskih razmerah ni pritegnil še izvedencev.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97 - popr.) in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.