Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod točko II. Podatki o družinskih članih, ni navedla nikogar, prav tako med postopkom ni sodelovala in na poziv upravnega organa ni odgovorila. Upravni organ je glede na pasivnost tožeče stranke, pravilno uporabil podatke pridobljene iz uradnih evidenc, in sicer v višini kot izhaja iz uradnih evidenc.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
**Potek upravnega postopka**
1. Z izpodbijano odločbo je upravni organ ugotovil, da je bila tožeči stranki neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato ni upravičena do brezplačne pravne pomoči, dodeljene z odločbo opr. št. Bpp 1585/2022 z dne 29. 11. 2022 (I. točka izreka), razrešil postavljenega odvetnika A. A. (II. točka izreka) ter tožeči stranki naložil vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči, in sicer v znesku, ki bo dodeljenemu odvetniku izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči (III. Točka izreka). Znesek mora tožeča stranka vrniti v 30 dneh od prejema sklepa, s katerim so bili odmerjeni stroški odvetnika v zvezi s tem postopkom, po poteku roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).
2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka prejela brezplačno pravno pomoč v obsegu sestave in vložitve potrebnih vlog pri sodišču ter zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer v kazenskem postopku, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. I K 36499/2022 do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bil pooblaščen odvetnik A. A. Strokovna služba za Bpp je na podlagi prvega odstavka 42. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) po uradni dolžnosti začela postopek in ugotovila, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti tožeče stranke do brezplačne pravne pomoči. Po pregledu zadeve je ugotovila, da je tožeča stranka vložila prošnjo dne 24. 11. 2022 in da je ob vložitvi izpolnjevala tako finančni kot subjektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Takrat je bila prejemnica denarne socialne pomoči, nato pa je dne 17. 7. 2023 pridobila zaposlitev v pravni osebi Javno podjetje B., d.o.o. Iz tega naslova je v obdobju od 1. 9. 2023 do 30. 11. 2023 prejemala povprečno mesečno plačo v neto višini 1.177,39 EUR. Sodišče je upoštevalo, da preživlja sina, za katerega plačuje preživnino v višini 198,63 EUR mesečno. Navedenega dejstva o pridobljeni zaposlitvi in višini mesečnega dohodka, kljub določbam zakona, upravičenec organu ni sporočil, takšna mesečna plača pa presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka na dan ugotavljanja izpolnjevanja materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (930,68 EUR). Z navedenim je organ seznanil tožečo stranko pisno, vendar na dopis ni odgovorila. Na podlagi drugega odstavka 43. člena ZBPP je nato upravni organ z izpodbijano odločbo odločil, da mora tožeča stranka vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč.
**Bistvene navedbe strank**
3. Zoper odločbo je tožeča stranka vložila pravočasno laično tožbo, v kateri navaja, da je šele leta 2023 pridobila začasno zaposlitev in da zato ne more izgubiti brezplačne pravne pomoči, ki jo je prejela leta 2022. Poudarja, da je svojega pooblaščenca obvestila o svoji novi zaposlitvi in da je to tudi na obravnavi povedala sodnici. Dodaja še, da je sodišče pozabilo upoštevati, da plačuje preživnino za dva mladoletna sina, in sicer C. C., rojenega ... 2007 in pa Č. Č., zanj plačuje preživnino v višini 100,00 EUR mesečno.
4. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči tožeča stranka bila seznanjena, da mora pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega ji je bila ta odobrena ter da mora, v primeru spremembe dejstev in okoliščin, ki vplivajo na upravičenost do prejemanja brezplačne pravne pomoči obvestiti pristojno službo za brezplačno pravno pomoč, in ne kogarkoli drugega. Tožena stranka na navedbe tožeče stranke o obvestilu odvetnika ne more odgovoriti, saj tožene stranke odvetnik ni obvestil o novi zaposlitvi in višini mesečnih dohodkov. Tudi o tem, da naj bi preživljala dva mladoletna otroka, ni prejela obvestila, navedeno pa tudi ne izhaja iz uradnih evidenc, zaradi česar gre za tožbeno novoto, ki je sodišče ne bi smelo upoštevati.
**Odločitev brez glavne obravnave**
5. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno. Sporno je ali je tožena stranka pravilno uporabila 41. člen ZBPP, torej pravno vprašanje, za kar Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišču daje izrecno pooblastilo, da lahko odloči brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).
**Sodna presoja**
6. Tožba ni utemeljena.
7. V obravnavani zadevi je sporno ali je tožena stranka upravičeno in na podlagi utemeljenih razlogov spremenila odločitev o prejemanju brezplačne pravne pomoči za tožečo stranko, ter ali je tožena stranka napačno upoštevala, da tožeča stranka preživlja samo enega mladoletnega otroka. Ni pa sporen obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči; dejstvo, da je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči pooblaščen odvetnik A. A. in da se je v letu 2023 tožeča stranka redno zaposlila. Prav tako ni sporna višina njene mesečne plače v času zaposlitve.
8. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožeča stranka kot brezposelna oseba dne 24. 1. 2022 vložila prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Upravni organ je njeni prošnji ugodil z odločbo Bpp 1585/2022-2 z dne 29. 11. 2022. Upravni organ je po uradni dolžnosti preverjal izpolnjevanje pogojev za prejemanje brezplačne pravne pomoči in za tožečo stranko ugotovil (iz podatkov Finančnega urada Republike Slovenije - FURS), da je v obdobju od 1. 9. 2023 do 30. 11. 2023, torej tri mesece, prejemala mesečno plačo v neto višini 1.203,73 EUR (dne 15. 9. 2023), 1.086,17 EUR (dne 13. 10. 2023) in 1.195,23 EUR (dne 15. 11. 2023), ter nadomestila iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višini 213,03 EUR za meseca september in oktober in 216,86 EUR za mesec november 2023. Povprečni mesečni dohodek je torej znašal (1.203,73 + 1.086,17 + 1.195,23 + 213,03 + 213,03) :3 - 198,63 = 1.177,39 EUR in je presegal zakonsko določen mejni minimum - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je v obravnavanem obdobju znašal 930,68 EUR, kot je to pravilno ugotovila tožena stranka.
9. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka iz uradnih evidenc (Centralna zbirka podatkov o pravicah iz javnih sredstev MDDSZ na dan 30. 11. 2023 in e-Risk DUNZ) pridobila podatek, da ima tožeča stranka enega mladoletnega otroka: sina Č. Č., za katerega plačuje mesečno preživnino v višini 198,63 EUR, na podlagi odločbe iz leta 2014. Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod točko II. Podatki o družinskih članih, ni navedla nikogar, tudi sina ne, prav tako med postopkom ni sodelovala in na poziv Bpp 1585/2022-5 upravnega organa z dne 5. 1. 2024, s katerim jo je seznanil z ugotovljenim stanjem (tudi o dolžnosti preživljanja enega mladoletnega otroka), ni odgovorila. Upravni organ je glede na pasivnost tožeče stranke, pravilno uporabil podatke pridobljene iz uradnih evidenc in upošteval obveznost preživljanja enega mladoletnega otroka, in sicer v višini kot izhaja iz uradnih evidenc.
10. Navedbe tožeče stranke v tožbi, da preživlja dva mladoletna otroka, pa so na podlagi 52. člena ZUS-1 nedovoljena tožbena novota, saj lahko stranka v tožbi navaja nova dejstva in dokaze, ki so obstajali že v času odločanja na prvi stopnji, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedla oz. zakaj jih upravičeno ni mogla navesti že v postopku izdaje upravnega akta. Tožeča stranka takšnih navedb ni podala, po presoji sodišča pa bi takšne navedbe, glede na to, da gre za njegove otroke, lahko in zmogel podati že v upravnem postopku.
11. Prvi odstavek 41. člena ZBPP določa, da mora upravičenec pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta dodeljena. V obravnavanem primeru je bila brezplačna pravna pomoč tožeči stranki dodeljena do izdaje odločbe prve stopnje v zadevi tožeče stranke pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. I K 36499/2022. Iz upravnega spisa izhaja, da je bilo zadnje dejanje odvetnika tožeče stranke v tem postopku: sestava pritožbe zoper sklep o izločitvi izjave z dne 12. 10. 2023 in da zadeva še ni bila končana - sodišče še ni izdalo odločbe prve stopnje, torej je postopek še tekel in tako tudi obdobje za katerega je bila tožeči stranki odobrena brezplačna pravna pomoč. V tem obdobju dne 1. 9. 2023 pa se je tožeča stranka zaposlila in prejela mesečne prihodke, ki so presegli zakonsko določen mejni minimum - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je v obravnavanem obdobju znašal 930,68 EUR. Tožeča stranka je torej še med časom prejemanja odobrene brezplačne pravne pomoči, prejela mesečne dohodke, ki so presegali zakonsko določen minimum, zato je po presoji sodišča tožena stranka na podlagi 41. člena ZBPP utemeljeno spremenila odločitev o prejemanju brezplačne pravne pomoči za tožečo stranko in izdala izpodbijano odločbo.
12. Drugi in tretji odstavek 41. člena ZBPP določata, da mora upravičenec pristojno strokovno službo za BPP v času od dodelitve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja, to mora storiti najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je za spremembe izvedel. Tožeča stranka navaja, da je o spremembi - novi zaposlitvi obvestila svojega odvetnika in sodnico, vendar pa zakon izrecno predpisuje, da je potrebno obvestiti pristojno strokovno službo za BPP. To bi res lahko opravil tudi pooblaščeni odvetnik tožeče stranke, vendar pa tega ni storil in je pristojni organ ostal neobveščen.
13. Sodišče dodatno ugotavlja še, da so razlogi za odločitev v izpodbijanem aktu v zadostni meri utemeljeni in obrazloženi, upravni organ je tožeči stranki pred izdajo izpodbijane odločbe omogočil, da se izjasni o bistvenih dejstvih in okoliščinah, vendar tožeča stranka te možnosti ni izkoristila (dopis za izjasnitev opr. št. Bpp 1585/2022 z dne 5. 1. 2023, na katerega tožeča stranka ni podala odgovora, s tem pa je bila tožeči stranki zagotovljena pravica do izjave), postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pa je bil tako pravilen in voden v skladu z zakonom. Odločitev je pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo tožeče stranke, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.
**K točki II izreka:**
14. Kadar sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).