Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba U 680/2006

ECLI:SI:UPRS:2008:U.680.2006 Upravni oddelek

odgovorni projektant izpolnjevanje pogojev za odgovornega projektanta
Upravno sodišče
26. februar 2008
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tehnik (ali inženir) izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta po določbah 100.e člena ZGO v povezavi z 228. členom ZGO-1, če se vpiše v posebni imenik odgovornih projektantov (za kar mora izpolnjevati ustrezne pogoje, med drugim mora opraviti tudi strokovni izpit po prejšnjih predpisih) in če v petih letih po tem vpisu opravi dopolnilni strokovni izpit za projektanta.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Tožnikova zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper prvostopno odločbo Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), št. ... z dne 12. 6. 2006, s katero je prvostopni organ odločil, da se tožnik, gradbeni tehnik, vpisan v imenik ZAPS pod zaporedno številko ... z identifikacijsko številko ..., z dnem pravnomočnosti odločbe izbriše iz imenika ZAPS. Z izbrisom iz imenika prenehajo vse pravice, ki izvirajo iz pooblastila. Imenovani mora v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe vrniti žig in člansko izkaznico službi za evidence in strokovne izpite ZAPS. V obrazložitvi svoje odločbe se tožena stranka sklicuje na določbe šestega odstavka 228. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, od št. 110/02 naprej, v nadaljevanju: ZGO-1) v zvezi z določbami 28., 79., in 100.e. člena Zakona o graditvi objektov Ur. l. SRS, od št. 34/84 naprej, v nadaljevanju: ZGO). Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da mora posameznik, ki je naveden v šestem odstavku 228. člena ZGO-1 in je bil vpisan v poseben imenik odgovornih projektantov iz tretjega odstavka 100.e člena ZGO, v roku pet let od vpisa opraviti dopolnilni strokovni izpit. Ker tožnik tega dopolnilnega izpita ni opravil, je prvostopni organ ravnal pravilno in zakonito. V skladu z 132. členom ZGO-1 se med drugim iz imenika izbriše pooblaščenega inženirja, če se ugotovi, da ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje storitev, to pa je za tehnike opravljen dopolnilni strokovni izpit v skladu s šestim odstavkom 228. člena ZGO-1. Tudi po določbi petega odstavka 41. člena Pravilnika o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika ZAPS in Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03, v nadaljevanju: Pravilnik) se šteje, da v primeru, če posamezniki, vpisani v posebni imenik odgovornih projektantov, v roku petih let od vpisa v imenik ne opravijo dopolnilnega izpita za izdelovanje posameznih načrtov v skladu z določbo 228. člena ZGO, ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje storitev in jih lahko ZAPS oz. IZS izbriše iz imenika. V skladu z 61. členom Statuta ZAPS vpisna komisija odloča o izbrisu posameznika iz imenika. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da upravni organ pri odločanju ni upošteval določbe prvega odstavka 228. člena ZGO-1, ker ta določba velja le za diplomirane inženirje in za inženirje po pogojih iz 100.e člena ZGO, ne pa za tehnike, upoštevajoč pri tem šesti odstavek 228. člena ZGO-1, ki njihov status posebej ureja. Iz navedenega izhaja, da je bilo treba v zadevi odločiti tako, kot je navedeno v izreku izpodbijane odločbe.

Tožnik v tožbi navaja, da predstavlja sporna odločitev tožene stranke protiustaven poseg v njegovo že pridobljeno pravico do opravljanja del odgovornega projektanta, očita pa ji tudi poseg v druge ustavne pravice po 2., 22. in 155. členu Ustave RS. Ima namreč opravljen strokovni izpit v skladu z določili Pravilnika o strokovnih izpitih oseb, ki delajo posamezne vrste investicijsko tehnične dokumentacije in oseb, ki vodijo ali analizirajo graditev posameznih vrst objektov ali posamezno vrsto del na takšnih objektih, za kar je tudi pridobil Spričevalo o opravljenem strokovnem izpitu registrska številka ... z dne 9. 3. 1972, ki ga je izdal Izpitni odbor za strokovne izpite pri Svetu za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala Gospodarske zbornica Slovenije. Na podlagi tega opravljenega izpita je bil od leta 1968 naprej zaposlen pri raznih podjetjih kot odgovorni projektant vodja projektov, za kar je tudi imel priznano licenco od 9. 3. 1972 dalje. Po sprejemu 100.e člena ZGO ni ZAPS z nobeno odločbo razvrstila oseb v skupine po prvem, drugem in tretjem odstavku 100.e člena ZGO. ZGO-1 je tiste, ki so že bili vpisani v imenik razdelil v dve kategoriji: na tiste, ki že imajo opravljen posebni del strokovnega izpita za odgovorne projektante in na tiste, ki ga nimajo. Ker iz samih spričeval to direktno ni razvidno, bi moral to z odločbo opredeliti ZAPS. Ker to ni bilo storjeno, tožnik ni vedel ali ima ustrezen izpit ali ne. Tožena stranka z razlago, da prvi odstavek 228. člena ZGO-1 ne velja, to zakonsko določbo preozko tolmači. Izpodbijana odločba je arbitrarna in ni zadosti obrazložena, saj tožena stranka ne pojasni, kako tolmači njegov strokovni izpit iz leta 1972, ZAPS tudi ni nikoli izdal odločbe o tem, za katere načrte je bil tožnik usposobljen v času vpisa v zbornico. ZAPS je na dopolnilne izpite vabil le nekatere projektante. V postopku mu tudi ni bilo omogočeno izjaviti se o dejstvih in okoliščinah zadeve (8. člen ZUP), saj je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, ni pa prejel nobenega vabila za zaslišanje oz. ni bil pozvan na predložitev dokazil. Predlaga, da sodišče ugotovi kršitev ustavnih pravic in odpravi obe izpodbijani odločbi, toženi stranki pa naloži povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe pa do dneva plačila.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa je prijavilo svojo udeležbo v tem postopku.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka tožnika izbrisala iz imenika ZAPS iz razloga, ker tožnik po njeni presoji ne izpolnjuje pogojev za vpis v ta imenik oz. izvajanje del odgovornega projektanta. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba zakonita iz razlogov, ki jih v njej navaja tožena stranka, sodišče pa se ob svoji obrazložitvi nanje sklicuje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/06; v nadaljevanju: ZUS-1).

V prejšnjem, pred ZGO-1 veljavnem ZGO, je bilo v prvem odstavku 100.e člena določeno, da izpolnjujejo pogoje za pooblaščenega inženirja po tem zakonu diplomirani inženirji oz. inženirji, če izpolnjujejo ostale tam navedene pogoje (delovne izkušnje ter opravljen strokovni izpit po dotedanjih predpisih). Šteje se, da tudi tehnik ali inženir, ki je bil pred 9. novembrom 1996 imenovan za odgovornega projektanta v skladu s tretjim odstavkom 28. člena ZGO (če je izpolnjeval pogoje tako, kot so bili določeni z aktom projektantske organizacije) ali pa če je pred tem datumom kot poklic opravljal dejavnost projektiranja v skladu z 79. členom ZGO (ima dokončano najmanj 4 letno srednjo šolo ustrezne smeri in opravljen strokovni izpit) izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta po tem zakonu, če se v postavljenem roku vpiše v poseben imenik odgovornih projektantov pri inženirski zbornici (prvi pogoj) in če v roku 5 let po vpisu opravi dopolnilni izpit za projektanta (drugi pogoj).

Iz citiranih določb 100.e člena ZGO je torej razvidno, da tehnik (ali inženir) izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta, če se vpiše v posebni imenik odgovornih projektantov (za kar je moral izpolnjevati ustrezne pogoje, med drugim tudi strokovni izpit po prejšnjih predpisih) in če v petih letih po tem vpisu opravi dopolnilni strokovni izpit za projektanta. Tisti tehnik, ki predpisanega dopolnilnega izpita v postavljenem roku 5 let po vpisu v posebni imenik ni opravil, je torej po poteku tega roka prenehal izpolnjevati pogoje za odgovornega projektanta po starem ZGO.

V 228. členu ZGO-1 pa je določeno, da osebe, ki so z dnem uveljavitve tega zakona vpisane v imenik pooblaščenih inženirjev ali v posebni imenik odgovornih projektantov v skladu z določbami ZGO, izpolnjujejo pogoje za odgovornega projektanta po tem zakonu za tisto vrsto načrtov, v zvezi s katerimi so opravili posebni del strokovnega izpita (prvi odstavek). Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov pa se tudi šteje, da posameznik, ki je bil pred 9. novembrom 1996 imenovan za odgovornega projektanta izpolnjuje pogoje, če je pred dnem uveljavitve ZGO-1 pri pristojni inženirski zbornici vložil zahtevo za vpis v posebni imenik odgovornih projektantov iz tretjega odstavka 100.e člena ZGO in se je v ta imenik tudi vpisal ter v roku 5 let po vpisu opravil dopolnilni strokovni izpit za izdelovanje posameznih načrtov.

Iz citiranih določb 228. člena ZGO-1 torej izhaja zakonska ureditev, po kateri se šteje, da osebe, ki splošnih pogojev za odgovornega projektanta po 126. členu ZGO-1 sicer ne izpolnjujejo, pogoje kljub temu izpolnjujejo v primeru, če so jih izpolnjevale po določbah ZGO oz. 100.e člena ZGO. Po 100.e členu ZGO pa je moral tisti tehnik, ki se je brez ustrezne univerzitetne oz. visokošolske izobrazbe vpisal v imenik pooblaščenih projektantov v roku 5 let po vpisu opraviti dopolnilni strokovni izpit za izdelovanje posameznih načrtov.

V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik zahtevanega dopolnilnega izpita po 100.e. členu ZGO po vpisu v imenik ni opravil, zato je po poteku zakonskega roka 5 let prenehal izpolnjevati pogoje za vpis v imenik odgovornih projektantov. Te osnovne ugotovitve oz. presoje ne more spremeniti niti (zatrjevana) okoliščina, da je bil tožnik v imeniku tudi po poteku 5 let še vedno vpisan in je tudi po tem roku še vedno opravljal dela odgovornega projektanta; očitno jih je opravljal brez izpolnjevanja zakonskih pogojev.

Upoštevaje navedeno tožnik tudi po prehodnih določbah 228. člena ZGO-1 ni mogel izpolniti pogojev za vpis v posebni imenik odgovornih projektantov, saj ni izpolnjeval pogojev po prejšnjem zakonu (ZGO).

Tožbeni ugovori, v smislu katerih mu je s tako ureditvijo oz. s takimi stališči tožene stranke in ZAPS poseženo v njegove ustavne pravice, so neutemeljeni. Tudi dosedanje odločitve oz. odločbe ustavnega sodišča tega očitka ne utemeljujejo. Ustavno sodišče je v zvezi z obravnavano problematiko sprejelo več odločitev in podalo več utemeljitev, bistvo katerih je v presoji oz. stališču, da zakonodajalec lahko predpiše strožje pogoje za opravljanje del odgovornega projektanta, kot so veljali do uveljavitve novega predpisa, vendar pa mora postaviti realen in sprejemljiv rok, v katerem lahko tisti, ki so izpolnjevali pogoje po dotedanjih predpisih, pridobijo ustrezno dodatno izobrazbo oz. se usposobijo za delo po novih predpisih. Tako je npr. Ustavno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi, št. U-I-176/99 z dne 19. 10. 2000 zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega in šestega odstavka 100.e člena ZGO, v utemeljitvi tega stališča pa je zapisalo, da je petletni rok za prilagoditev na novo ureditev glede izobrazbenih pogojev za nove projektante razumen rok in ne pomeni kršitve načela o pravni državi po drugem členu Ustave RS. Zakonodajalčeva zahteva po dopolnilnem izpitu za odgovornega projektanta ni nezakonit poseg, saj pomeni dodaten strokovni pogoj za nadaljnje opravljanje dejavnosti projektiranja, kar je posledica ustavno dopustnega cilja - zahteve po izboljšanju kvalitete projektiranja. Izguba pravice nastopati kot odgovorni projektant, če tehnik ne opravi dopolnilnega izpita, ne pomeni kršitve načela socialne varnosti iz 50. člena Ustave RS, niti ustavnih načel o svobodi dela in svobodni gospodarski pobudi iz 49. in 74. člena Ustave RS, saj je posledica uresničitve zakonodajalčeve zahteve izboljšanje kvalitete projektiranja, kar predstavlja enega od ustavno dopustnih ciljev.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev tožene stranke zakonita, zaradi česar je bilo potrebno tožbo zavrniti na podlagi prvega odstavka 63. člena v povezavi z drugim odstavkom 105. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, v nadaljevanju: ZPP). Ker tožnik v sporu ni uspel, je dolžan sam nositi svoje stroške postopka (ZPP v povezavi s 23. členom Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, od št. 50/97 do št. 70/00, v nadaljevanju: ZUS).

Določbe ZUS je sodišče uporabilo na podlagi določbe 104. člena ZUS-1.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia