Jedro

Posega v prostor, ki je v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom, ni mogoče dovoliti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2998/97-11 z dne 14.7.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 30.10.1997. Z njo je tožena zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo Upravne enote L., Izpostava C., z dne 7.12.1995, s katero je bil zavrnjen njen zahtevek za izdajo dovoljenja za postavitev zimsko-letnega vrta na objektu Z., L., na zemljišču parc. št. 378 k.o. Š. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da se strinja s toženo stranko, da na območju predlaganega posega, to je območju CR 6/17 - P. ob Z., funkcionalna enota 2 (ki je namenjeno ureditvi parkovnih površin), postavitev trajnih in odstranljivih objektov in opreme drugih dejavnosti in namenov, vključno spominskih obeležij in dodatna oprema prostora, glede na določbo 13. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja v občini L. C. (Uradni list SRS, št. 13/88 in Uradni list RS, št. 21/90, 16/91, 35/92, 15/93 in 61/94, v nadaljevanju PUP), ni dopustna. V skladu z 11. členom PUP je na obravnavanem območju dopustna le odstranitev obstoječih objektov, naprav, opreme in ureditev za potrebe priprave stavbnega zemljišča, za potrebe dejavnosti odprtega prostora ali za potrebe arheoloških raziskav. Na tej podlagi je tudi pravilen zaključek tožene stranke, da je predlagani poseg v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom in ga kot takega glede na določbo 2. odstavka 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85,29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93, v nadaljevanju ZUN) ni mogoče dovoliti.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče je samovoljno odločilo, da je parcelna št. 378 k.o. Š.

"park". Odločba, s katero bi bila navedena parcela razglašena za park, mu ni znana. Tudi, če bi bila park, bi bilo vanjo mogoče vnesti parkovne elemente, med katere spada tudi zimski vrt. Nesmiselno je citiranje aktov iz "polpretekle dobe". Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja in jih, da bi se izognilo ponavljanju, ne navaja ponovno. Pavšalna pritožbena ugovora zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava zato nista utemeljena. Upravna organa in sodišče prve stopnje so svojo odločitev utemeljili z ugotovitvijo, da gre v tem primeru za nameravani poseg v prostor na območju, ki ima po PUP naziv P. ob Z. (oznaka CR 6/17), na katerem posegi, kakršen je bil priglašen, po določbah PUP niso dovoljeni. Tem ugotovitvam tožeča stranka izrecno ne ugovarja, pač pa le navaja, da ji ni znano, s katero odločbo je bila navedena parcela razglašena za park. S takšnim ugovorom in z opozarjanjem na nesmiselnost predpisov, pa tožeča stranka v tem upravnem sporu ne more uspeti, saj se ne nanašata na pravno in dejansko podlago izpodbijane sodbe.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.