Jedro

Glede na okoliščine posamezne zadeve bi prenos pristojnosti sicer lahko utemeljevala tudi pretekla strankina zaposlitev na pristojnem sodišču, toda v konkretnem primeru je bila predlagateljica zaposlena na drugem oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru, ki sodi med večja sodišča v državi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Mariboru je na Vrhovno sodišče posredovalo predlog nasprotnega udeleženca za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Nasprotni udeleženec navaja, da je predlagateljica že dalj časa zaposlena na Okrožnem sodišču v Mariboru, zaradi česar obstaja možnost pristranskega odločanja oziroma je vsaj okrnjen videz nepristranskosti tega sodišča. Predlaga, da Vrhovno sodišče kot drugo pristojno sodišče določi krajevno najbližje stvarno pristojno sodišče.

2.Predlagateljica v odgovoru na predlog za prenos pristojnosti pojasnjuje, da je od leta 2017 zaposlena na Okrajnem sodišču v Mariboru, ki je od okrožnega fizično povsem ločeno, leta 2011 in v letih 2013 do 2017 pa je bila zaposlena na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru. Navaja še, da nima nobene povezave z okrožnim sodiščem niti ne more priti v stik s sodnim spisom.

3.Predložitveno sodišče v dopisu, s katerim je predlog nasprotnega udeleženca poslalo v odločanje Vrhovnemu sodišču, sporoča, da je po opravljenih poizvedbah ugotovilo, da je predlagateljica zaposlena na Okrajnem sodišču v Mariboru kot zapisnikarica, razporejena v strojepisnico nepravdnega in zapuščinskega oddelka tega sodišča.

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Po ustaljenem stališču teorije in sodne prakse je med druge tehtne razloge šteti predvsem okoliščine, zaradi katerih bi bila z odločanjem pristojnega sodišča lahko ogrožena zaupanje udeležencev postopka v nepristranskost sojenja ter percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.

6.Kot izhaja iz pojasnil predložitvenega sodišča o opravljenih poizvedbah in iz plačilnih list predlagateljice, ki so del spisa, je predlagateljica zaposlena na Okrajnem sodišču v Mariboru, kjer opravlja delo zapisnikarice na nepravdnem in zapuščinskem oddelku. Ne drži torej navedba nasprotnega udeleženca, da je zaposlena na sodišču, pred katerim teče predmetni nepravdni postopek. Okrajno sodišče v Mariboru je sicer res organizacijska enota Okrožnega sodišča v Mariboru, vendar to samo po sebi še ni razlog za delegacijo pristojnosti. Po praksi Vrhovnega sodišča bi razlog za prenos pristojnosti predstavljala zaposlitev na istem sodišču, in sicer na oddelku, ki je pristojen za reševanje zadeve, ali tudi na drugem oddelku, če gre za manjše sodišče, na katerem je manjše število zaposlenih, med katerimi je večja stopnja povezanosti oziroma poznanstva. Glede na okoliščine posamezne zadeve bi prenos pristojnosti sicer lahko utemeljevala tudi pretekla strankina zaposlitev na pristojnem sodišču, toda v konkretnem primeru je bila predlagateljica zaposlena na drugem oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru, ki sodi med večja sodišča v državi. Nasprotni udeleženec ni uspel izkazati okoliščin, ki bi kljub temu kazale na tesnejšo povezanost med predlagateljico ter sodniki družinskega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru, sploh ob upoštevanju dejstva, da sta Okrajno sodišče v Mariboru, kjer je trenutno zaposlena, in pristojno sodišče fizično ločeni (sedeža imata na različnih naslovih). Da bi predlagateljica sploh imela stike s sodniki Okrožnega sodišča v Mariboru, nasprotni udeleženec niti ne zatrjuje.

7.Glede na navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da niso podane okoliščine, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost pristojnega sodišča, zato je predlog nasprotnega udeleženca zavrnilo.

-------------------------------

1N. Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 291.

2Tako na primer sklepa Vrhovnega sodišča I R 34/2024 z dne 3. 4. 2024 in I R 9/2022 z dne 9. 2. 2022.

3Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča I R 91/2023 z dne 7. 6. 2023 in I R 126/2021 z dne 15. 9. 2021. Za primerljiv položaj je šlo tudi v zadevi I R 113/2006, na katero se sklicuje nasprotni udeleženec, in sicer je stranka postopka dalj časa opravljala delo čistilke na pristojnem sodišču.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.