Jedro

Dom je ustavnopravno varovana kategorija, s tem namenom pa je institut odloga izvršbe izjemnega pomena za varstvo ustavno varovane dobrine doma. Sodišče mora zato v tovrstni zadevah postopati posebej skrbno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžničin predlog za odlog izvršbe z dne 30. 8. 2021. 2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila dolžnica. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ne navaja. V pritožbi izpostavlja, da se deložacija izvaja zaradi dolga 1.848,81 EUR. V stanovanju, katerega upravitelj je Stanovanjsko podjetje S., živi z mladoletnim sinom, s katerim po izpraznitvi stanovanja nimata drugega prebivališča, o čemer je seznanjen tudi CSD S. Navaja, da je poplačala dolg v znesku 1.450,00 EUR, prav tako je v celoti poravnala dolg do JKP S., kar je bila zavezana po sporazumu z upnikom. Ker je menila, da lahko dolg v celoti z dodatnim delom poravna sama, je kontaktirala lastnika stanovanja – upnika, kateri je predlagal dogovor z upraviteljem. Upravitelj oziroma Stanovanjsko podjetje S. je nato izdalo prošnjo za odlog. K pritožbi prilaga izvensodni dogovor z upnikom.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zakon o izvršbi in zavarovanju v prvemu odstavku 71. člena določa, da lahko sodišče popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga nastane upniku (t. i. prvi ali subjektivni pogoj), pri čemer v prvemu odstavku taksativno našteva razloge za odložitev (drugi oziroma t. i. objektivni pogoj). Medtem pa 71. člen ZIZ v drugem odstavku še določa, da sme sodišče na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odložiti izvršbo tudi iz drugih posebno upravičenih razlogov, in sicer: (1.) v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine; (2.) v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika; (3.) kadar dolžnik, ki je potrošnik v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa; (4.) iz drugih posebno upravičenih razlogov, ki jih izkaže dolžnik. Pri tem se domneva, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče (peti odstavek 71. člena ZIZ).

6. Iz spisovnih podatkov izhaja, da se izvršba v predmetni izvršilni zadevi vodi na podlagi izvršilnega naslova, t. j. zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah opr. št. P 65/2017 z dne 1. 12. 2017 zaradi uveljavitve nedenarne terjatve – izpraznitve in izročitev nepremičnine z ID znakom: del stavbe ...-...-25 in da predmetna nepremičnina v skladu z določbo petega odstavka 71. člena ZIZ predstavlja dolžničin dom (to je sicer razvidno iz dolžničinih pritožbenih navedb). Iz izpodbijanega sklepa še izhaja, da dolžnica vloge z dne 30. 8. 2021 ni naslovila neposredno na sodišče, temveč jo je naslovila na Stanovanjsko podjetje S., d.o.o., ki jo je nato po nalogu upnika posredovalo sodišču, kar smiselno izpostavlja tudi dolžnica.

7. Dom je ustavnopravno varovana kategorija, s tem namenom pa je institut odloga izvršbe izjemnega pomena za varstvo ustavno varovane dobrine doma (35. in 36. člena Ustave RS; 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah). Sodišče mora zato v tovrstni zadevah postopati posebej skrbno. Sodišče prve stopnje je prestrogo razlagalo zahteve trditvega bremena in opustilo svojo obveznost materialnega procesnega vodstva, kar smiselno izhaja iz pritožbenih navedb, ko pritožnica uveljavlja pogoje za odlog izvršbe po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo svoje obveznosti opozorila in stranki ni dalo možnosti odprave pomanjkljivosti, ni presojalo, ali so podani posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe oziroma ni opravilo ustreznega tehtanja ali gre v konkretnem primeru za poseg v dolžničino pravico do spoštovanja doma kot to zahtevka določba drugega odstavka 71. člena ZIZ. Tako je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, vsled tega pa je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar smiselno očita pritožba.

8. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 355. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj je ocenilo, da omenjene pomanjkljivosti ne more samo odpraviti.

9. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku dolžnici dati možnost, da dopolni svoje trditve in navedbe dokazov, nato pa ponovno presojati ali so podani pogoji za odlog izvršbe v skladu z 71. členom ZIZ.

10. Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločilo, ker jih dolžnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).