Jedro

Zatrjevana škoda se ne nanaša na tožnika, kot to zahteva 32. člen ZUS-1, ampak na njegovo polnoletno hčerko (ki v tem postopku ni tožeča stranka). ZUS-1 ne predvideva možnosti izdaje začasne odredbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela škoda ostalim strankam upravnega spora.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik vlaga tožbo zoper odločbo Upravne enote Cerknica, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja v zadevi podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje tujke iz razloga združitve družine, ki jo je podal za svojo hčerko A. V odločbi je tudi določeno, da mora imenovana zapustiti Republiko Slovenijo v roku 15 dni od dokončnosti te odločbe.

2. Tožnik vlaga tožbo, s katero zahtevo odpravo izpodbijane odločbe ter povrnitev stroškov postopka. Naknadno pa je tožnik vložil še zahtevo za izdajo začasne odredbe, v kateri predlaga, naj sodišče do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu zadrži izvršitev izpodbijane odločbe.

3. V predlogu za izdajo začasne odredbe navaja, da zapustitev države pomeni, da bodo za družino nastale težko popravljive posledice, zlasti za tožnikovo hčerko A., ki ima v Sloveniji urejeno bivanje, zavarovanje, njeni družinski člani so v Sloveniji, na Kosovu pa se nima s čim preživljati, ker nima tam niti bližnjih sorodnikov, ki bi ji lahko pomagali. V Slovenijo se je preselila ravno iz razloga, da bi lahko bila skupaj z družino in v Sloveniji jo je tožnik tudi preživljal. Težko popravljiva škoda bo nastala s tem, da bo hčerka čez noč ostala brez sredstev za preživljanje, bivališča in svojcev in se bo znašla v finančni stiski. Če bi se to zgodilo, bo moral tudi tožnik zapustiti Slovenijo in bo vsa družina ostala brez sredstev za preživljanje. V tem primeru bi namreč izgubil službo, ki jo ima v Sloveniji. Poleg tega je še vedno v teku tudi postopek za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca, ki je bil zgolj prekinjen s sklepom Upravne enote Cerknica, dokler ne bo pravnomočno odločeno o prošnji tožnika za podaljšanje bivanja. Še dodatni razlog za utemeljitev nastanka težko popravljive škode pa je v tem, da je hčerka pri Zavodu za zaposlovanje pridobila osebno delovno dovoljenje za čas od 7. 11. 2014 do 6. 11. 2017 kot družinski član tožnika in bo s tem začasno delovno dovoljenje razveljavljeno.

4. Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe poslalo v odgovor toženi stranki in A. kot stranki z interesom.

5. Tožena stranka na predlog za izdajo začasne odredbe ni odgovorila, medtem ko je stranka z interesom odgovorila, da se pridružuje navedbam tožeče stranke v predlogu za izdajo začasne odredbe. Če bo morala zapustiti Slovenijo, bo zanjo to predstavljalo veliko težavo s preživljanjem, ker na Kosovu nima nikogar, nima zaposlitve, vsa družina živi v Sloveniji, kamor je oče prišel z razlogom, ker na Kosovu ni dobil zaposlitve in se vsa družina preživlja z njegovim dohodkom. Na Kosovu nima kje živeti in ne more plačevati stroškov bivanja in preživljanja. Predlaga, naj sodišče zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodi.

6. Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz naslednjih razlogov:

7. Podlaga za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe je določilo 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na zahtevo tožnika odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda, s tem da mora pri odločanju skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

8. Iz navedenega izhaja, da je pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe relevantna presoja, ali bi tožniku nastala težko popravljiva škoda. Tožnik pa v zahtevi za izdajo začasne odredbe večinoma pojasnjuje, kako težko popravljiva škoda bi nastala njegovi hčerki, ki pa v tem postopku ni tožeča stranka. Tožnik tako navaja, da se hčerka na Kosovu nima s čim preživljati in da tam nima sorodnikov in da bi ostala brez sredstev za preživljanje. Opisuje torej škodo, ki bi nastala njegovi hčerki. Glede škode, ki bi nastala njemu samemu pa zgolj navaja, da če bi se hčerka preselila na Kosovo, bi moral tudi sam zapustiti Slovenijo in bi zaradi tega izgubil službo. Tem navedbam pa sodišče ne more slediti, saj ni smiselnega razloga za to, da bi moral zaradi tega sam zapustiti Slovenijo in se odpovedati zaposlitvi. Njegova hčerka je namreč polnoletna, saj je stara že več kot dvajset let in bi jo lahko z delom svojih sredstev, ki jih po njegovih navedbah zasluži v Sloveniji, preživljal tudi, če hčerka ne bi živela pri njemu. Torej tožniku ne bi bilo potrebno zapustiti Slovenije v primeru, če bi jo zapustila hčerka. Glede navajanja, da bi nastala težko popravljiva škoda, ker je hčerka pridobila delovno dovoljenje, pa sodišče ponovno pojasnjuje, da se zatrjevana škoda ne nanaša na tožnika, kot to zahteva 32. člen ZUS-1, ampak na njegovo hčerko.

9. Navedbe, ki jih zatrjuje stranka z interesom v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe pa so enake, kot jih navaja tožnik. Iz razlogov, kot so bili že pojasnjeni, zato sodišče tudi tem navedbam ne more slediti. V drugem odstavku 32. člena ZUS-1 je navedeno, da se lahko izda začasna odredba le, če bi se z izvršitvijo akta prizadela težko popravljiva škoda tožeči stranki. ZUS-1 ne predvideva možnosti izdaje začasne odredbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela škoda ostalim strankam upravnega spora. Taki dokazi, da bi tožeči stranki nastala težko popravljiva škoda, pa niso bi predloženi, saj zgolj trditev, da bi zaradi tega, ker mora stranka z interesom zapustiti Republiko Slovenijo, tožniku nastala škoda, iz že obrazloženih razlogov ne zadostuje za izdajo začasne odredbe.

10. Ker je sodišče ocenilo, da tožniku ne grozi nastanek težko popravljive škode, je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1.