Jedro

Sklenitev pogodbe namesto razlastitve pomeni specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za tako javno korist, ki terja razlastitev nepremičnine (202.- 204. člen ZUreP-3). Pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi (213. člen ZUreP-3) in sporazum o odškodnini oziroma sodno odločbo o njej (217. člen ZUreP-3). Gre torej za pogodbo, ki ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij enega od pogodbenikov, ki mu zaradi ugotovljene javne koristi (204. člen ZUreP-3) grozi razlastitev nepremičnine (203. člen ZUreP-3). Pridobitev lastninske pravice na tak način je zato v skladu z ustaljeno sodno prakso treba enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa in taka pogodba torej nima značaja in pomena prometa z nepremičninami.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep višjega sodniškega pomočnika v 2. točki izreka razveljavita in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu glede parcel št. 1/5 in 111/6, obe k.o. A.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor predlagateljev zavrnilo in potrdilo sklep Dn 113388/2023, s katerim je bilo na podlagi pogodbe namesto razlastitve z dne 17.3.2023 predlogu za vknjižbo lastninske pravico delo ugodeno, delno pa je bil predlog zavrnjen, in sicer v delu, ki se nanaša na parceli št. 1/5 in in 111/6 k.o. 0000. Ugotovljeno je namreč bilo, da se navedeni nepremičnini nahajata na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč ter da pogodba ne vsebuje vseh listin, ki jih zanju določa drugi odstavek 38. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1; potrdilo o odobritvi pravnega posla pristojnega upravnega organa).

2. Zoper sklep je predlagateljica vložila pritožbo. V njej navaja, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v dopisu št. 909-35/2022/34 z dne 5.9.2022 podalo Stališče glede nakupa kmetijskih in gozdnih zemljišč, na katerih je zgrajena občinska ali državna cesta v skladu z zakonom, ki ureja ceste, na podlagi Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZureP-3). Ministrstvo izrecno navaja,:"V primerih, ko gre za pogodbo namesto razlastitve po ZUreP-3 odobritev pravnega posla ni potrebna in zato občini, DARS d.d. in DRSI ne upravne enote ni treba pošiljati vloga za izdajo odločbe, da odobritev pravnega posla ni potrebna.". Se posebej je ministrstvo navedlo, da tudi, ko se občina skladno z 216. členom ZUreP-3 dogovori za ustrezno nadomestno nepremičnino, ne gre za pravni promet po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih. Navaja, da se tovrstne vloge lahko zavrže, in da zemljiškoknjižnim predlogom ni treba prilagati sklepov o zavrženju vloge za izdajo odločbe, da odobritev ni potrebna. Omenjeno stališče je bilo poslano več naslovnikom, med drugim tudi Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije. Po poizvedbah pri Upravni enoti Tolmin je predlagateljica izvedela, da so z omenjenim dopisom seznanjeni in da ni treba več vlagati vlog, da odobritev pravnega posla ni potrebna. Zato predlagateljica ni več pridobivala omenjenih odločb. Pogodbe brez tega potrdila ni zavrnila ne finančna uprava ne notarji, niti niso bili iz tega razloga zavrnjeni predlogi vknjižbo. Predlagateljica zato meni, da je stališče v izpodbijanem sklepu v popolnem nasprotju ne le s sodno prakso, temveč tudi s prakso drugih pristojnih organov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sklenitev pogodbe namesto razlastitve pomeni specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za tako javno korist, ki terja razlastitev nepremičnine (202.- 204. člen ZUreP-3). Pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi (213. člen ZUreP-3) in sporazum o odškodnini oziroma sodno odločbo o njej (217. člen ZUreP-3). Gre torej za pogodbo, ki ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij enega od pogodbenikov, ki mu zaradi ugotovljene javne koristi (204. člen ZUreP-3) grozi razlastitev nepremičnine (203. člen ZUreP-3). Pridobitev lastninske pravice na tak način je zato v skladu z ustaljeno sodno prakso treba enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa in taka pogodba torej nima značaja in pomena prometa z nepremičninami1. 5. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep in sklep višjega sodniškega pomočnika v 2. točki izreka (v kolikor vpis za parceli št. 1/5 in 111/6, obe k.o. 0000 ni bil dovoljen) razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici, da po presoji siceršnjih pogojev za dovolitev vpisa, v zadevi ponovno odloči glede parcel. št. 1/5 in 111/6, obe k.o. 0000. 1 Primerjaj odločbi: VSRS II Ips 264/2014 in VSL I Cp 1609/2018.