Jedro

Poškodba udarnina prsnega koša, levega stegna, levega kolena, udarnina in odrgnine leve roke in desnega komolca, kolekcija tekočine v trebušni steni, posledica slaba gibljivost leve roke, nezmožnost dvigovanja težjih predmetov v višini glave, nošenja predmetov težjih od 5 kg, zmanjšano sposoben za obremenjevanje leve primarne roke, omejen pri zaposlitvi v stroki kot elektrotehnik, težave pri močnejši hoji in teku zaradi bolečine v predelu brazgotine, kjer so mu odstranili hematom – 17 povprečnih plač.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki spremeni tako, da se glasi: » 1. Tožena stranka Z. T. M , L. je dolžna plačati tožeči stranki B. M., znesek 5.701,45 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.366.295,47 SIT od 5. 5. 2005 dalje do 31. 12. 2006 in od zneska 5.701,45 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila, vse v roku petnajstih dni.

2. Višji tožbeni zahtevek se zavrne.

3. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 2.222,24 EUR v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo, vse na račun pooblaščenke tožnika odvetnice T V. B. K. d.d., št. TRR: .« V preostalem delu se pritožba zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v višini 107,33 EUR v roku petnajstih dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožniku odškodnino v skupnem znesku 2.977,50 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 713.520,91 SIT od 5. 5. 2005 dalje do 31. 12. 2006 in od zneska 2.977,50 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila. Tožena stranka je bila dolžna povrniti tožniku tudi pravdnem stroške v višini 1.899,59 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. S popravnim sklepom z dne 2. 9. 2009 je prvo sodišče popravilo očitno pisno napako v izreku sodbe, kjer je bila po pomoti izpuščena točka, s katero je bil zavrnjen višji tožbeni zahtevek tožnika.

Tožnik se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov zoper zavrnilni del sodbe ter predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo ustrezno spremeni oziroma podrejeno sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je sledilo ugotovitvam izvedenca dr. S. M., vendar je pri priznanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo zmotno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo načelo individualizacije, kot tudi ne sodne prakse ter pri tem načela enakosti pri odmeri višine odškodnine. Pritožba v nadaljevanju podrobneje povzema ugotovitve izvedenca in izpoved tožnika glede ugotovljenih poškodb ter trajanja in intenzivnosti telesnih bolečin, strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, kar naj bi opravičevalo tožnika do višje odškodnine. Življenjske aktivnosti tožnika so zmanjšane za 20%, kar izhaja iz izvedeniškega mnenja dr. A. A.. Sodišče prve stopnje je prenizko dosodilo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, kar potrjuje sodna praksa (NEGM VS001995). Ker je bila odškodnina prenizko prisojena, je tožnik upravičen tudi do povrnitve pravdnih stroškov v večjem obsegu, hkrati pa tudi zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba je deloma utemeljena.

Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom odpravilo očitno pisno napako v izreku sodbe, kjer je bilo po pomoti izpuščeno, da se višji tožbeni zahtevek tožnika zavrne, kar sicer izhaja iz obrazložitve sodbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (1)). Razlogi v sodbi so jasni in skrbno obrazloženi, sodišče prve stopnje se je podrobno in argumentirano opredelilo do vseh odločilnih dejanskih okoliščin, ki so odločilne za presojo materialne in nematerialne škode, vendar pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje dosodilo prenizko odškodnino iz naslova nepremoženjske škode. Prvo sodišče se je pri svoji odločitvi pravilno oprlo le na izvedeniško mnenje dr. S. M. in ne tudi na izvedeniško mnenje dr. A. A., ki predstavlja le trditveno podlago tožnika, saj je bilo izvedeniško mnenje izdelano pred pravdo, tožena stranka pa je mnenju nasprotovala.

V izogib ponavljanju, se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na dejanske ugotovitve prvega sodišča glede poškodb, ki jih dobil tožnik ob škodnem dogodku, kakor tudi glede trajanja in intenzitete telesnih bolečin (in nevšečnosti med zdravljenjem), strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (2). Prvo sodišče v sodbi navaja, da je pri priznanju pravične odškodnina za nepremoženjsko škodo upoštevalo sodno prakso pri priznanju odškodnin v podobnih primerih, vendar konkretnih primerjav prvo sodišče ne naredi. Primer, ki ga navaja pritožba (3) obravnava sicer podoben škodni primer, kjer so bile telesne bolečine, strah in zmanjšanje življenjske aktivnosti podobne, vendar so bile poškodbe hujše, saj je oškodovanec utrpel pretrganje desne supraspinatne mišice in več drugih manjših poškodb. Priznana mu je bila odškodnina v višini 24 povprečnih plač. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se pri podobnih poškodbah gibljejo odškodnine od 11 povprečnih plač (4), kjer je ugotovljena tudi nižja stopnja zmanjšanje življenjskih aktivnosti (4%), do 24 povprečnih plač, v vseh primerih pa je moč najti številne skupne točke ter hkrati tudi razlike, kar se odraža pri priznanju višine odškodnine (5).

Glede na priznane odškodnine v podobnih primerih in ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera (individualizacija odškodnine), je sodišče prve stopnje priznalo tožniku primerno odškodnino za telesne bolečine in strah, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa je priznalo prenizko odškodnino. Življenjske aktivnosti tožnika so zmanjšane predvsem na račun slabše gibljivosti leve rame, zaradi katere je prikrajšan za vrsto opravil tako na delovnem mestu, kot pri domačih opravilih in rekreaciji. Tožnikova primarna roka je leva, zato mu posledice škodnega dogodka povzročajo še večje težave v vsakdanjem življenju. Tožnik levo roko obremenjuje le minimalno, ne more dvigovati težjih predmetov v višino glave in nad glavo, nošenje in prenašanje težjih predmetov od 5 kg je zanj težko opravilo, zato je prikrajšan pri vsakodnevnih opravilih, težave ima pri močnejši hoji in teku zaradi bolečine v predelu brazgotine, kjer so mu odstranili hematom, omejen je pri možnosti zaposlitve v njegovi stroki kot elektrotehnik, saj je omejen pri delu na terenu, zato ima možnost zaposlitve le na komercialnem področju, navedene zmanjšanje življenjske aktivnosti (10 %) pa zagotovo tožniku povzročajo duševne bolečine, ki narekujejo priznanje višje denarne odškodnine. Glede na vse navedene okoliščine primera, je pritožbeno sodišče tožniku zvišalo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za znesek 2.723,95 EUR, tako da znaša celotna priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo 17 povprečnih plač (6).

Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP spremenilo odločitev sodišča prve stopnje tudi glede pravdnih stroškov, zoper katere se nobena pravdna stranka ni pritožila, zato je pritožbeno sodišče način izračuna upoštevalo ter pri tem ugotovilo, da je tožnik uspel po temelju in višini v višini 62,5%, tožena pa v višini 37,5%. Tožeča stranka je upravičena do pravdnih stroškov v višini 4.232,08 EUR, glede na uspeh do zneska 2.645,05 EUR, toženi stranki so bili priznani pravdni stroški v višini 1.127,51 EUR, glede na uspeh 422,81 EUR. Po pobotanju je tožena stranka dolžna povrniti tožniku pravdne stroške pred sodiščem prve stopnje v višini 2.222,24 EUR. Navedene stroške je tožena stranka dolžna povrniti v roku petnajstih dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožbeno sodišče je tožniku priznalo tudi stroške za pritožbo in DDV 367,20 EUR in za sodno takso za pritožbo 399,48 EUR, skupaj 766,68 EUR. Tožnik je uspel s pritožbo v višini 14%, tako da je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov v višini 107,33 EUR, ki mu jih je tožena stranka dolžna povrniti v roku petnajstih dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obresti.

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Podrobneje glej sodbo stran 184 – 189. (3) NEGM VS001995. (4) Glej NEGM VS002044, in VS001996. (5) Glej NEGM VS001977 in VS00195. (6) Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo za telesne bolečine 5.200,00 EUR, za strah 1.627,44 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 6.100,00 EUR, skupaj 12.927,44 EUR oziroma 14,04 plače – povprečna mesečna plača na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje je bila 920,67 EUR.