Jedro

Pravica do dodelitve socialnega stanovanja je po svoji vsebini enaka socialno varstveni dajatvi. Zato je za spore, do katerih pride pri uveljavljanju te pravice pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani in jih obravnava v socialnem sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadalnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da Delovno in socialno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi ter da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi stvarno pristojnemu Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije.

Zoper zgoraj navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz razloga napačne uporabe materialnega prava. Meni, da predstavlja sklep Izršnega sveta, s katerim je bil zavrnjen njen ugovor zaradi neupoštevanja dela točk pri uvrstitvi na listi za dodelitev socialnih stanovanj akt poslovanja, ne pa upravni akt, s katerim bi Izvršni svet odločal o pravicah, pravnih koristih in obveznostih občana in sicer iz razloga, ker je iz določbe 26. člena Zakona o socialnem varstvu, v povezavi z 100. členom Stanovanjskega zakona možno nesporno zaključiti, da gre za zadevo, ki spada v pristojnost delovnega in socialnega sodišča. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pristojnost delovnih in socialnih sodišč je določena v členih 4 do 6 Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS št. 19/94). 5. člen navedenega zakona določa, da je socialno sodišče pristojno odločati v sporih s področij socialne varnosti in pod točko 4 navaja spore iz družinskih in socialnih prejemkov. Pritožba se pravilno sklicuje na določbo 2. odstavka 26. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV - Ur. l. RS št. 54/92), ki določa način računanja dohodka za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu Stanovanjskega zakona (ZS - Ur. l. RS št. 19/91). Iz navedene določbe in določbe 4. odstavka 24. člena, ki tudi omenja najemnino za socialno oz. neprofitno stanovanje je zaključiti, da je dodelitev socialnega stanovanja v najem za upravičenca socialni prejemek. Tak zaključek izhaja tudi iz 55. člena stanovanjskega zakona, ki določa, da občina lahko odpove najemno pogodbo, če najemnik socialnega stanovanja izgubi status socialnega upravičenca in 100. člena istega zakona, ki določa kdo so upravičenci do dodelitve socialnega stanovanja v najem in se pri tem sklicuje na predpise s področja socialnega varstva.

Da je pravica do dodelitve socialnega stanovanja po pravni naravi in po vsebini enaka socialno varstvenim dajatvam, ki jih določa zakon o socialnem varstvu, kar pomeni, da predstavljajo tudi socialni prejemek in je za spore, do katerih pri uveljavljanju te pravice pride v skladu z določbo 4. točke 1. odstavka 5. člena ZDSS podana pristojnost socialnega sodišča, je zavzelo stališče že Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sporu o pristojnosti dne 12.12.1995 v zadevi VIII R 8/95. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo in zadevo vrnilo sodišču v nadalnji postopek, v katerem ga naj obravnava kot socialni spor.