Jedro

Tožena stranka je pri izdaji izpodbijane odločbe bistveno kršila določbe upravnega postopka, saj tožnice ni seznanila z dejstvi in dokazi, ki so bili podlaga za njeno izdajo, med strankama pa je sporno, kdo je odgovoren za nastanek razlogov, zaradi katerih postavljeni odvetnik ni mogel v redu opravljati svoje dolžnosti.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. Bpp 616/2005, Bpp 10/2011 z dne 13. 7. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Novi Gorici je v zadevi brezplačne pravne pomoči z izpodbijano odločbo; pod točko 1. odločilo, da se odvetnica A.A. določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči po sklepu Okrožnega sodišča v Novi Gorici Bpp 616/2005 z dne 23. 12. 2011 in Bpp 10/2011 z dne 15. 12. 2011 razreši; pod točko 2., da se postopek izvajanja brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici Bpp 616/2005 z dne 12. 12. 2005 v zvezi z dopolnilno odločbo Bpp 616/2005 z dne 7. 3. 2006 ter odločbo Bpp 10/2011 z dne 24. 1. 2011 v obsegu, ki se nanaša na odvetniško pravno svetovanje in zastopanje ustavi; pod točko 3. pa ugotovilo, da je bila tožeči stranki z odločbama navedenima v točki 2. izreka brezplačna pravna pomoč, ki obsega odvetniško pravno svetovanje in zastopanje, dodeljena neupravičeno. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka navedla, da je bila tožeči stranki z odločbo tožene stranke Bpp 616/2005 z dne 12. 12. 2005 v zvezi z dopolnilno odločbo Bpp 616/2005 z dne 3. 7. 2006 odobrena redna oblika brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave tožbe, pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji ter oprostitve plačila sodnih taks in stroškov cenilca in sicer v pravdi zaradi ugotovitve obsega in delitve skupnega premoženja. Za izvajanje tako opredeljene pravne pomoči so bile skladno s prvim odstavkom 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljnjem besedilu ZBPP) določene tri odvetnice in sicer na podlagi odločbe z dne 12. 12. 2005 odvetnica B.B., na podlagi sklepa Bpp 616/2005 z dne 11. 6. 2010 odv. C.C. ter nazadnje na podlagi sklepa Bpp 616/2005 z dne 23. 12. 2011 odvetnica A.A. Z odločbo tožene stranke Bpp 10/2011 z dne 14. 1. 2011 je bila tožeči stranki odobrena redna oblika brezplačne pravne pomoči, v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji ter oprostitve plačila stroškov postopka v zvezi s pravdnim postopkom pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici št. I P 321/2010 zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deleža ter določena odvetnica C.C. nato pa na podlagi sklepa Bpp 10/2011 z dne 15. 12. 2011 odvetnica A.A. Glede odločitve iz točke 1. izreka izpodbijane odločbe je tožena stranka navedla, da je ob vpogledu v predmetni pravdni spis in ob upoštevanju navedb odvetnice tožeče stranke skladno z določilom desetega odstavka 30. člena ZBPP ocenila, da odvetnica A.A. zaradi razlogov na strani tožeče stranke ne more več kvalitetno opravljati svoje odvetniške funkcije, zaradi česar jo je razrešilo dolžnosti izvajanja brezplačne pravne pomoči. Glede točke 2. in 3. izreka pa je navedla, da je bila tudi predhodno postavljena odvetnica B.B. razrešena dolžnosti izvajanja brezplačne pravne pomoči iz razlogov na strani tožeče stranke, kar izhaja iz pravnomočnega sklepa Bpp 616/2005 z dne 11. 6. 2010, zato je v skladu z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP postopek izvajanja brezplačne pravne pomoči ustavila in ugotovila, da je bila tožeči stranki brezplačna pravna pomoč, ki obsega odvetniško pravno svetovanje in zastopanje, dodeljena neupravičeno.

Tožeča stranka v tožbi opisuje številne nesporazume, do katerih je prišlo med njo in odvetnico A.A. Zatrjuje, da naj bi do nesporazumov prišlo zaradi ravnanja odvetnice, ki naj bi ji s svojim ravnanjem povzročila materialno škodo. Nadalje navaja, da je odvetnica dne 3. 7. 2012 vložila predlog za razrešitev v njeni zadevi, zato je kot stranka v postopku pričakovala, da jo bo služba za brezplačno pravno pomoč pozvala, da se izjasni in obrazloži svoje stališče in poda mnenje v zvezi z nesoglasjem med njo in odvetnico, česar pa tožena stranka ni storila. Toženi stranki očita, da je sledila navedbam odvetnice A.A. v predlogu za razrešitev ne da bi spoštovala njene pravice, ki jih ima kot stranka v postopku. Med drugim navaja, da je bila odvetnici neupravičeno izplačana nagrada, saj je napisala eno samo vlogo, ki jo je kasneje umaknila z utemeljitvijo, da ni imela dovoljenja stranke. Odvetnica je na glavno obravnavo 28. 6. 2012 prišla z namenom, da bo preklicala pooblastilo, kar je napovedala predhodno, slednje pa ne more iti v njeno breme. Toženi stranki očita, da je v postopku izdaje izpodbijane odločbe kršila pravila postopka, dejansko stanje pa ni bilo popolno in pravilno ugotovljeno, zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Glede prvorazrešene odvetnice navaja, da je bilo o razrešitvi zaradi razlogov na strani tožeče stranke odločeno s sklepom Bpp 616/2005 z dne 11. 6. 2010, ki je postal pravnomočen. Tožbene navedbe tožeče stranke pa kažejo na osebnostno neujemanje tožeče stranke s pooblaščenko, ki ne more pomeniti tudi nestrokovnost odvetnice kot pravne strokovnjakinje. V zvezi s preklicem pooblastila je navedla, da iz pravdnega spisa izhaja, da odvetnica vse do 3. 7. 2012 ni predlagala svoje razrešitve, da se je dne 28. 6. 2012 udeležila naroka za glavno obravnavo ter za prosilko vložila vlogo še 9. 7. 2012, kljub odpovedi pooblastila, saj še ni bila razrešena dolžnosti izvajanja brezplačne pravne pomoči. V nadaljevanju navaja razloge, iz katerih je moč zaključiti, da sta bili odvetnici razrešeni, ker nista mogli opravljati svojega dela iz razlogov; ki so na strani tožeče stranke, saj ju je slednja med opravljanjem odvetniškega zastopanja s samostojnim vlaganjem vlog, neupoštevanjem usmeritev pooblaščenke, dajanjem samostojnih zahtevkov, ovirala. Navedena dejstva, pa kljub očitani kršitvi načela zaslišanja stranke, kažejo na to, da je bila materialna resnica popolnoma in pravilno ugotovljena, saj so tožbene navedbe tožeče stranke pavšalne in nimajo opore v objektivnih spisovnih podatkih.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 2. 10. 2012 prereka navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in predlaga dokaze - korespondenco, med njo in razrešeno odvetnico, iz katere izhaja napovedan preklic pooblastila s strani odvetnice A.A., v posledici česar je bila prisiljena podati pripravljalno vlogo zato, da bi zaščitila svoje interese. Toženi stranki očita, da zagovarja dejanja po uradni dolžnosti postavljenih odvetnic s tem, ko spregleda ključna dejanja, ki so odločilnega pomena za sporno zadevo. Toženi stranki očita, da je spregledala zapisnik z dne 28. 6. 2012, v katerem je sodnica ugotovila, da je zadeva obsežna in hkrati nesledljiva, zato je bilo tožnici naloženo, da povzame vse bistvene navedbe in dokaze v zadevi v določenem roku. Če bi odvetnice delovale vestno in strokovno tožeče stranka ne bi bila primorana povzemati vlog za šest let nazaj. Odvetnice so delale nestrokovno, zato je bila prisiljena preklicati pooblastilo dodeljenim odvetnicam. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi.

Tožba je utemeljena.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljnjem besedilu ZBPP) v desetem odstavku 30. člena določa, da lahko postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za Bpp postavi drugega. V kolikor pa pristojni organ za Bpp razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi obstoja istega razloga se šteje, da upravičencu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči (čl. 30/11 ZBPP). V obravnavani zadevi je med strankama sporno, kdo je odgovoren za nastanek razlogov zaradi katerih postavljeni odvetnik ni mogel v redu opravljati svoje dolžnosti. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožeča stranka izvedela za predlog s katerim je postavljena odvetnica A.A. predlagala svojo razrešitev šele iz izpodbijane odločbe. Iz upravnega spisa pa ne izhaja, da bi bila tožeča stranka pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjena z dejstvi in dokazi, ki so bili podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.

Izpodbijana odločba je nezakonita, zaradi bistvene kršitve določb upravnega postopka, ker tožena stranka ni dala tožeči stranki v upravnem postopku možnosti, da se izreče o ključnih spornih okoliščinah, na katere je tožena stranka oprla izpodbijano odločitev. Upoštevaje določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP mora pristojni organ za brezplačno pravno pomoč subsidiarno uporabljati določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZUP). Tožena stranka tako v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni spoštovala prvi odstavek 9. člena in prvi odstavek 138. člena ZUP, s tem pa je bilo nesorazmerno poseženo v ustavno procesno pravico tožeče stranke do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Po določbah tretjega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1) je bistvena kršitev določb postopka podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka po ZUP. Za bistveno kršitev določb postopka pa gre, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Tožena stranka je sicer v odgovoru na tožbo obširno odgovorila na tožbene navedbe tožeče stranke, s čemer pa ni mogla sanirati že navedenih bistvenih kršitev določb postopka.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi določb 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka mora izdati nov upravni akti v 30-ih dneh od prejema sodbe upoštevaje četrti odstavek 64. člena ZUS-1.