Jedro

Odgovor na vprašanje, ali je treba postopek v primeru nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka za enega od tožencev prekiniti le proti temu tožencu ali pa v celoti (tj. proti vsem tožencem), je odvisen od tega, ali sta/so toženci navadni ali enotni sosporniki.

Spisovni podatki v konkretnem primeru ne omogočajo zaključka, da sta toženca enotna sospornika. Po presoji pritožbenega sodišča ju je zato treba obravnavati kot navadna sospornika. Vsak navadni sospornik je v pravdi samostojna stranka; njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). Tudi zastoji v postopku v enem procesnem razmerju na procesno dejavnost ostalih subjektov ne vplivajo. Če torej nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, se postopek po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP prekine le glede sospornika v stečaju, ne pa tudi glede ostalih sospornikov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi, kolikor se nanaša na drugega toženca.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se sklep z dne 4. 5. 20231 v celoti razveljavi (I. točka izreka) in ugotovilo, da je postopek prekinjen od dne 22. 3. 2023 dalje zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko (II. točka izreka).

2. Zoper sklep je drugi toženec pravočasno vložil pritožbo. Uveljavljal je pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navedel je, da se je stečajni postopek začel samo zoper prvo toženko, da je zato predmetni pravdni postopek prekinjen samo zoper njo in da je zoper drugega toženca tekel nemoteno in neprekinjeno. Odločitev sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepa z dne 4. 5. 2023 je po njegovem mnenju v celoti neutemeljena. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi v celoti oziroma spremeni tako, da se ta razveljavi zgolj v delu, ki se nanaša na prvo toženko.

3. Pritožba je bila pravilno vročena tako tožeči stranki kot tudi prvi toženki, vendar nanjo nista odgovorili.

4. Ker se v tem pritožbenem postopku obravnava pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka, je o njej odločil senat višjega sodišča (6. alineja drugega odstavka 366.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP).

5. Pritožba je utemeljena.

6. Nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka je eden izmed taksativno naštetih razlogov, ob nastopu katerega pride do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 z dne 21. 3. 2023 nad prvo toženko začet stečajni postopek in da so pravne posledice začetka tega postopka nastale z dnem objave oklica o začetku stečajnega postopka, dne 22. 3. 2023 (prvi odstavek 244. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju: ZFPPIPP), za drugega toženca ni sporno. Nastopila je dejanska situacija, ki pomeni _ex lege_ prekinitev postopka in tega drugi toženec pritožbeno ne izpodbija. Po smislu pa izpostavlja, da pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad prvo toženko ni mogoče razširiti tudi nanj oziroma da je bil z njihovim nastankom predmetni pravdni postopek prekinjen samo v odnosu do prve toženke, zaradi česar je sklep o zavrženju tožbe z dne 4. 5. 2023 v odnosu do drugega toženca potrebno vzdržati v veljavi.

7. Odgovor na vprašanje, ali je treba postopek v primeru nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka za enega od tožencev prekiniti le proti temu tožencu ali pa v celoti (tj. proti vsem tožencem), je odvisen od tega, ali sta/so toženci navadni ali enotni sosporniki.

8. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine je pod rubriko 'Oznaka zahtevka – Opredelitev temelja zahtevka in oznaka' navedeno le, da gre za Pogodbo o kontokorentnem kreditu na transakcijskem računu št. ... z dne 26. 10. 2021; Verodostojna listina – izpisek iz poslovnih knjig : „Stanje terjatev na dan 20. 12. 2022 iz naslova pogodbe št. ...“, pod rubriko 'Dolžnik' pa sta navedena oba toženca, pri čemer je pri obeh zabeleženo, da sta solidarna dolžnika.

9. V teoriji in sodni praksi prevladuje prepričanje, da solidarni dolžniki ne morejo biti enotni sosporniki, saj je v naravi solidarne obveznosti, da lahko upnik izbira, od katerega izmed dolžnikov in v kakšnem obsegu bo zahteval plačilo, vsak izmed več solidarnih dolžnikov pa lahko dolguje z drugim rokom izpolnitve, pod drugimi pogoji in z različnimi odmiki. Solidarni dolžniki lahko tudi uveljavljajo različne ugovore, ki izvirajo iz njihovega osebnega razmerja z upnikom.2 Sodna praksa je solidarne dolžnike le izjemoma štela za enotne sospornike, pri čemer je merilo za razmejitev med navadnim in enotnim sosporništvom narava konkretnega pravnega razmerja. Sodišče je tako npr. status enotnih sospornikov priznalo zakoncema – solidarnima dolžnikoma – v zvezi z obveznostmi, ki jih je eden od njiju prevzel za tekoče potrebe družine; enotni sosporniki so tudi občine v sporih, ki se nanašajo na premoženje prvotne občine, ki še ni bilo razdeljeno.3

10. Spisovni podatki v konkretnem primeru ne omogočajo zaključka, da sta toženca enotna sospornika. Po presoji pritožbenega sodišča ju je zato treba obravnavati kot navadna sospornika. Vsak navadni sospornik je v pravdi samostojna stranka; njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). Tudi zastoji v postopku v enem procesnem razmerju na procesno dejavnost ostalih subjektov ne vplivajo. Če torej nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, se postopek po 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPP prekine le glede sospornika v stečaju, ne pa tudi glede ostalih sospornikov. Zato v tem primeru ni nobenega razloga, da bi se predmetni pravdni postopek prekinil v celoti, torej tudi proti drugemu tožencu. Odločitvi, ki izhajata iz izreka izpodbijanega sklepa, za drugega toženca ne veljata.

11. Vse obrazloženo pa pomeni, da je pritožbi slednjega treba ugoditi in sklep sodišča prve stopnje z dne 25. 5. 2023 razveljaviti, kolikor se nanaša na drugega toženca (3. točka 365. člena ZPP).

12. Ker drugi toženec stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, je odločanje o njih odpadlo.

1 S katerim je bilo odločeno, da se tožba zavrže, in sicer iz razloga, ker tožeča stranka v danem roku tožbe ni dopolnila, kot ji je bilo naloženo. 2 VSL sklep III Ip 2237/2014. 3 Prim. komentar N. Betetto k 196. členu ZPP, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 260.