Jedro

Kaznivo dejanje grožnje je mogoče izvršiti samo z direktnim, obarvanim naklepom, saj mora storilec dejanje izvršiti z namenom ustrahovanja ali vznemirjenja oškodovanca. Ustrahovanje in vznemirjenje mora biti kot izrecen zakonski znak kaznivega dejanja grožnje zajet že v opisu dejanja v obtožnem aktu oziroma izreku sodbe ter ga je treba ugotoviti na podlagi dejstev in okoliščin vsakega konkretnega primera, njegova ugotovitev pa ne sme izhajati preprosto iz domnev in sklepanj o tem, kaj je storilec hotel oziroma zasledoval s svojim dejanjem.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se

obdolženega A. A.

iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP),

oprosti obtožbe,

da je drugemu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozil, da bo napadel njegovo življenje ali telo, s tem,

da je dne 18. 12. 2023 okoli 18.10 ure pred stanovanjsko stavbo ... v X., pritekel do osebnega vozila, v katerem se je tedaj nahajal B. B., bil je močno razburjen, udaril je po steklu voznikovih vrat in na vprašanje B. B. ali mu bo sedaj še s pištolo grozil, zavpil "ne bom grozil, streljal bom", nato pa stekel nazaj proti stanovanjski stavbi na naslovu ... v X., po tem pa se je B. B. z vozilom premaknil v smeri proti X., saj se je zaradi ravnanja A. A. ustrašil in se zbal za svoje življenje,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

II.Na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP se oškodovanca z njegovim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pot pravde.

III.Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca proračun.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Cerknici obdolžencu izreklo sodni opomin zaradi kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Oškodovanca je na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) z njegovim premoženjskopravnim zahtevkom (pravilno: "v celoti" oz. "v višini 7.000 EUR") napotilo na pot pravde. Odločilo je še, da je obdolženi dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, o čemer bo sodišče odločilo s posebnim sklepom.

2.Zoper sodbo se je pritožil obdolženec iz razloga po 3. točki prvega odstavka 370. člena KZ (pravilno ZKP), t.j. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in ga oprosti ter izreče oprostilno sodbo, zaradi podane nesorazmernosti med majhnim pomenom kaznivega dejanja, zaradi neznatne nevarnosti tako zaradi teže in nastale škodljive posledice.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Po preizkusu izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče vsa odločilna dejstva sicer pravilno ugotovilo, da pa je potrebno glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi zakona obdolženca oprostiti obtožbe.

5.Za pravilno materialnopravno presojo so tako upoštevna naslednja odločilna dejstva:

-Da je oškodovanec očitanega dne svoje vozilo (okoli 18.10) parkiral na zasebnem, lastnem parkirišču obdolženca oziroma njegove izvenzakonske partnerice C. C. (v nadaljevanju C.).

-Da je bilo to parkirišče kot zasebno ustrezno označeno, tudi z opozorilom o prepovedi parkiranja, skratka obvestilom lastnika, da ne dovoljuje dostopa na lastno parkirišče.

-Da je C. ob prihodu domov zaznala oškodovančevo vozilo na lastnem parkirišču, bilo je temno in v vozilu ni opazila nikogar, zaradi česar jo je oškodovanec prestrašil, ko je nenadoma izstopil iz avta in jo, kot je izpovedovala, napadel s vprašanjem ali bo zdaj tako ostalo, po pojasnilu, da je to zasebna last, pa ji je odvrnil, da je to tudi njegovo parkirišče, da bo nadaljeval s telefoniranjem, kar jo je šokiralo, da je poklicala obdolženca, ta pa policijo, ki mu je pomoč pri reševanju civilnega konflikta (kot so mu pojasnili "situacije na zasebni lastnini"), odklonila;

-Obdolženi je po prihodu na domače parkirišče potrkal na okno oškodovančevega vozila, ga opozoril, da je parkiran na zasebnem parkirišču in ga prosil, da vozilo umakne, ta pa ga je najprej pobaral o tem, če ve kaj je razlika med parkiranjem in ustavljanjem, po ponovnem pozivu, da avto umakne pa mu je odvrnil, da ga bo takoj, "ko kura za njim umakne svoja jajca". Ker je obdolženca arogantnost oškodovanca zmotila, ga je pozval, da se opraviči za besede, kar je oškodovanec storil in po odmiku vozila Juvan tudi odpeljal s parkirišča v smeri X.;

-Obdolženi in C. sta svoji vozili parkirala vsak na svojem parkirišču, odšla v stanovanje po psa (s povodcem "Fleksi"), ko sta opazila, da se je oškodovanec vrnil in ju tokrat oba zaparkiral, kar je obdolženi štel za pravokacijo, zato se je ponovno odpravil do oškodovanca, še s Fleksijem v rokah. Potrkal mu je po steklu, oškodovanec pa ga je prezirljivo vprašal "kaj je, kaj bi rad"?. Tokrat mu je obdolženec v ostrejšem tonu rekel, da je zaparkiral obe njuni vozili, da je ta del še vedno zaseben in ga vprašal zakaj to počne, ker pa ga je ignoriral mu je rekel naj "se spelje" oziroma "zgini, da te ne vidim".

-V tistem, ko ga je oškodovanec nadalje vprašal ali bo zdaj še s pištolo grozil, pa je obdolženec na sovoznikovem sedežu uzrl nekaj kar je ocenil, da je pištola, delno pokrita s kapo, zato je, kot je povedal, v afektu in strahu rekel, da ne bo grozil, da bo streljal, se obrnil in stekel proti svojemu stanovanju.

6.Iz razlogov izpodbijane sodbe je razvidno, da je obdolženec kaznivo dejanje storil v zelo specifičnih okoliščinah. Po tistem, ko je oškodovanec parkiral na zasebnem zemljišču, ki je bilo kot tako tudi ustrezno označeno in bil po pozivu, da se umakne, arogantno pokroviteljski (vprašanje o razlikovanju med ustavljanjem in parkiranjem) in do C. tudi žaljiv (kura naj odpelje svoja jajca), se je sicer opravičil in odpeljal, pa se je v nadaljevanju vrnil in ob siceršnjih možnostih ustavljanja oziroma parkiranja v okolici, na katere pritožnik izrecno in upravičeno opozarja, pravokativno zaparkiral prav obdolženca in C. Prvostopenjsko sodišče je tako obema utemeljeno verjelo, da sta bila zaradi dogajanja prestrašena, da sta se znašla v zelo nenavadni in ogrožajoči situaciji, ko je neznanec iz neznanega razloga vztrajno posegal v njuno lastno nepremičnino, parkirišče in bil pri tem aroganten in nesramen. Pri tem je prvostopenjsko sodišče prezrlo vsebino dialoga med oškodovancem in obdolžencem, ki jo je samo pred tem ugotovilo, t.j. da je obdolženi, prestrašen zaradi dogajanja, po trkanju po steklu oškodovančevega vozila oškodovanca najprej opozoril, da ju je tokrat, spet na zasebnem zemljišču zaparkiral, jima onemogočil prost izvoz s parkirišča in ga pozval, da se nemudoma odstrani, "spelje" oziroma "izgine", pa ga je oškodovančevo vprašanje ali mu bo zdaj grozil s pištolo presenetilo, da je v tistem trenutku pogledal v notranjost vozila, zaznal nekaj kar je ocenil, da je pištola in močno razburjen zaradi razvoja dogodkov in nepričakovanega omenjanja orožja (pištole) sam rekel, da ne bo grozil temveč streljal, neposredno za tem pa dobesedno pobegnil s kraja dejanja. Njegovo izjave tako ni moč šteti kot grožnjo, z namenom ustrahovanja ali vznemirjenja oškodovanca, temveč nekontrolirano (refleksno) reakcijo v okoliščinah oškodovančevega nerazumnega ravnanja pri neupravičeni uzurpaciji zasebne lastnine (tako prvotni, kot kasnejši provokativni), omenjanje orožja ter zaznavi orožja, na kar pravilno opozarja pritožnik.

7.Kaznivo dejanje grožnje je mogoče izvršiti samo z direktnim, obarvanim naklepom, saj mora storilec dejanje izvršiti z namenom ustrahovanja ali vznemirjenja oškodovanca. Ustrahovanje in vznemirjenje mora biti kot izrecen zakonski znak kaznivega dejanja grožnje zajet že v opisu dejanja v obtožnem aktu oziroma izreku sodbe ter ga ugotoviti na podlagi dejstev in okoliščin vsakega konkretnega primera, njegova ugotovitev pa ne sme izhajati preprosto iz domnev in sklepanj o tem, kaj je storilec hotel oziroma zasledoval s svojim dejanjem. Ob ugotovitvi, da je obdolženec na parkirišče prišel že prestrašen zaradi nerazumnih ravnanj in obnašanja oškodovanca in želel v nadaljevanju oškodovanca umakniti s parkirišča oziroma doseči, da se odstrani, je bil z močnejšim trkanjem po steklu vozila in ponovnim opozorilom o zasebni površini ter stavkom "spelji se" njegov naklep izčrpan, nadaljnja poved o tem, da ne bo grozil, temveč streljal, pa zgolj odgovor na nepričakovano in arogantno vprašanje oškodovanca o tem ali namerava groziti z orožjem, upoštevajoč, da obdolženec orožja sploh ni imel, niti ga oškodovanec ni videl, obdolženi pa je očitno videl nekaj, kar ga je tako prestrašilo, da se je po izrečenem stavku obrnil in v strahu stekel nazaj domov, ne da bi oškodovanca z zasedenega parkirišča tudi zares pregnal. S svojim ravnanjem obdolženi ni izpolnil subjektivnih znakov, očitanega kaznivega dejanja grožnje, zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi obdolženca in izpodbijani sklep v skladu z določbo 394. člena ZKP spremenilo tako, da je obdolženca po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1.

8.Ker je pritožbeno sodišče izreklo oprostilno sodbo, je v skladu s prvim odstavkom 96. člena ZKP odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženca bremenijo proračun, oškodovanca pa s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 135, 135/1 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 358, 358-3, 394, 394/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.