Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev razpisa delovnega mesta, ker je štelo, da je bil razpis zakonit, čeprav iz njega ni bilo razvidno, kakšno delovno mesto je bilo razpisano. Drugostopno sodišče je po pritožbi tožnika prvostopno sodbo potrdilo.

Revizijsko sodišče je reviziji tožnika ugodilo in razveljavilo obe sodbi zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz zmotne uporabe materialnega prava. Tako ZDR kot ZTPDR določata objavo delovnega mesta, zato mora biti delovno mesto opredeljeno, saj so nanj vezane pravice in obveznosti delavcev. Če zakon tako določa, je treba opraviti tako predhodni preizkus kot tudi poskusno delo.

Postopek je kršen, ker je sodišče ugotovilo, da je bilo objavljeno delovno mesto, iz dokumentacije pa to ni bilo razvidno.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev razpisa za delovno mesto strokovnega sodelavca za urbanizem in gradbeništvo pri toženki in izbiro intervenientke na to delovno mesto R.R. ter sklenitev delovnega razmerja z njo. Tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik pravočasno revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. točke prvega odstavka 385. člena in zaradi zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 385. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90).

Predlagal je, naj revizijsko sodišče sodbo sodišča druge in prve stopnje tako spremeni, da odloči o pravici tožnika v skladu s tožbenim zahtevkom, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločitev. V obrazložitvi revizije je navajal, da se morata 10. in 11. člen zakona delavcih v državnih organih (ZDDO - Uradni list RS, št. 15/90, 2/91, 5/91, 18/91, 22/91 in 4/93) uporabiti pri izbiri kandidatov kumulativno. Ker sta se tožnik in intervenientka prvič prijavila za delo pri upravnem organu, je preizkus znanja po 10. členu ZDDO obvezen, preizkus znanja pa bi se moral opraviti z vsemi kandidati, ker so sicer izbrana kandidatka in neizbrani kandidati v nenenakopravnem položaju. Ker toženka predhodnega preizkusa znanja kandidatov ni opravila, razgovor pa je opravila le z nekaterimi kandidati, sta obe sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ko sta sklepali, da predhodni preizkus znanja kandidatov ni potreben za delavce, za katere je predpisano poskusno delo in da razgovor s kandidati ni potreben, ker ni predpisan v zakonu. Po 9. členu zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90), mora delodajalec objaviti prosto delovno mesto. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da je bila objava v skladu s tem zakonskim določilom, čeprav v objavi delovno mesto ni bilo navedeno v smislu obveznih sestavin objave, saj ni navedeno, katera dela in naloge so konkretno objavljene. Podana ja tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 354. člena ZPP, ker izpodbijani sodbi nimata razlogov o tem, iz kakšnih razlogov sta obe sodišči zavrnili ugovor tožnika, da je razpis nezakonit, ker v njem ni navedeno, katera dela in naloge so konkretno razpisana in da se bo s kandidati opravil tudi razgovor. Sodišče druge stopnje je v razlogih sodbe navedlo, da je bila objava opravljena v skladu z določbami 9. člena ZTPDR, kar pa ni res saj je iz razpisa razvidno, da delovno mesto ni navedeno. Nezaposlenost in bivanje tožnika v kraju sedeža upravnega organa sicer ni prednostni kriterij, je pa okoliščina, ki jo je treba pri izbiri kandidata z vidika stroškov upoštevati. Tožnik je iskal prvo zaposlitev, izbrana kandidatka pa je le zamenjala delovno mesto.

V skladu z določili 390. člena ZPP, je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženki ter intervenientki, ki nista vložili odgovora na revizijo.

Revizija je utemeljena.

ZPP v 386. členu določa, da preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona, in na pravilno uporabo materialnega prava. Te kršitve postopka revizijsko sodišče pri preizkusu izpodbijane odločbe ni ugotovilo.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta podana revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.

Po določilu prvega odstavka 14. člena ZTPDR se pred odločitvijo o izbiri na delo na določenem delovnem mestu lahko preveri zmožnost za opravljanje del delovnega mesta, če je to določeno kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja, razen za pripravnike. Poskusno delo je omenjeno v drugem odstavku tega člena. Po 10. členu ZDDO je predhodni preizkus usposobljenosti delavca za delo obvezen za delavce, ki se prvič zaposlijo v državnih organih, kandidatovo sposobnost pa se lahko preizkusi poleg načinov, ki so omenjeni v tem členu, tudi na drug primeren način, ki ga določi predstojnik. Predstojnica, ki je opravila izbiro med kandidati, je pred izbiro opravila razgovore z vsemi kandidati, vključno z intervenientko in tožnikom, kar izhaja iz njene izpovedbe, ko je bila zaslišana v postopku pred sodiščem in je njena izbira kandidatke temeljila na oceni razgovorov s kandidati. O usposobljenosti kandidatov za delo se je pred izbiro prepričala na primeren način, ki ga omenja 10. člen ZDDO, zato enakopravnost kandidatov pri izbiri ni bila kršena. Ni sicer pravilno stališče sodišča druge stopnje, da toženka glede na določilo 14. člena ZTPDR ni mogla istočasno s poskusnim delom opraviti tudi predhodnega preizkusa, saj to iz tega določila ne izhaja, vendar je bilo z razgovorom, ki ga je imela predstojnica s kandidati zadoščeno tudi zahtevi iz 10. člena ZDDO. Okoliščina, da v oglasu ni bilo napisano, da bo opravljen razgovor s kandidati, ni vplivala na enakopravnost kandidatov glede izbire, zato glede tega vprašanja ni bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. Navedbe revizije o nezaposlenosti tožnika in njegovem bivanju na sedežu upravnega organa nista pravno pomembni, ker neupoštevanje teh okoliščin ne pomeni zmotne uporabe materialnega prava.

Po tretjem odstavku 9. člena ZTPDR mora organizacija za zaposlovanje javno objaviti prosta delovna mesta. Delovno mesto je omenjeno na primer tudi v tretjem odstavku 8. člena ZTPDR, v tretjem odstavku 8. člena in v 11. členu ZDR. Bistveni sestavni del razpisa ali objave je navedba delovnega mesta, ker so le za konkretno delovno mesto lahko določeni pogoji in ker so zanj določene tudi pravice in obveznosti, kar določa 11. člen ZDR. Toženka je v objavi oglasa in v prijavi potrebe po delavcih, ki jo je poslala zavodu za zaposlovanje (prilogi pod B 17 in B 18) navedla le, da potrebuje diplomiranega inženirja gradbeništva ali arhitekture in da gre za dela na področju urbanizma in gradbeništva. S tako vsebino objave so bila kršena navedena določila ZTPDR in ZDR, zaradi česar je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je bila objava opravljena v skladu z 9. členom ZTPDR.

Podana je tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka po določilu 13. točke 354. člena ZDP, saj so razlogi izpodbijane sodbe v nasprotju z vsebino listin, ki so v spisu. V teku postopka je bilo ugotovljeno, da je toženka potrebovala strokovnega sodelavca za urbanizem in gradbeništvo. V prilogi pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest oddelka za prostor in okolje občine Tržič so določeni pogoji za zasedbo tega delovnega mesta. V oglasu, ki sta ga objavila ČZP in ČP, ni bilo objavljeno prosto delovno mesto, ampak le vabilo za delo na področju urbanizma in gradbeništva. Tudi v obrazcu prijave o potrebah po delavcih, ki ga je toženka poslala zavodu za zaposlovanje, v ustrezni rubriki ni bil naveden naziv delovnega mesta. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je napisano, da je bilo objavljeno delovno mesto, kar pa ni res, zato je podana bistvena kršitev pravdnega postopka po omenjenem določilu ZPP.

Po prvem odstavku 23. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) delavec ni dolžan postaviti določenega zahtevka, oziroma če ga postavi, sodišče nanj ni vezano, če uveljavlja sodno varstvo zoper dokončne odločitve delodajalca glede njegovih pravic obveznosti in odgovornosti. Katere dokončne odločitve tožnik izpodbija, iz postavljenega zahtevka ni razvidno. Predmet spora v razpisnem postopku sta v načelu postopek in sklep o izbiri razpisa (objave), zato bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku to zakonsko določilo upoštevati in odločiti o zakonitosti oglasnega postopka in izpodbijanja odločb. Ker je revizija zaradi povedanega utemeljena, ji je sodišče na podlagi določil prvega odstavka 394. člena in drugega odstavka 345. člena ZPP ugodilo, razveljvilo obe sodbi nižjih sodišč in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek o stroških temelji na določilu tretjega odstavka 166. člena ZPP.

Sodišče je določbe ZPP in ZTPDR uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).