Jedro

Vprašanje kazenske odgovornosti tožeče stranke za prejem v tem postopku vtoževanih sredstev od tožene stranke na podlagi Pogodbe ni predhodno vprašanje v obravnavani zadevi, temveč gre za obravnavo identičnega dejanskega stanja v civilnem in kazenskem postopku. Pravna teorija je glede takšne procesne situacije jasna: ob obravnavi identičnega dejanskega stanja civilno sodišče ni vezano na zavrnilno sodbo v kazenskem postopku, saj je civilna odgovornost strožja od kazenske odgovornosti. To pa pomeni, da sodišče prve stopnje svoje presoje, da kršitev Pogodbe ne obstaja, ne more utemeljiti zgolj na podlagi stališča okrožnega državnega tožilstva o vsebini Pogodbe in obveznostih tožeče stranke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, odločba sodišča prve stopnje se v izpodbijani II. in III. točki izreka razveljavi in se vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani odločbi zaradi umika tožbe sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, opr. št. VL 133487/2015 z dne 9. 11. 2015 razveljavilo v celoti v prvem in četrtem odstavku in postopek ustavilo (I. točka izreka); toženi stranki po nasprotni tožbi (v nadaljevanju: toženi stranki) je naložilo, da tožeči stranki po nasprotni tožbi (v nadaljevanju: tožeči stranki) plača 427.025,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 4. 2016 (II. točka izreka) in ji povrne pravdne stroške v znesku 30.909,00 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper II. in III. točko izreka se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pritožila tožena stranka, predlagala ugoditev pritožbi na način, da višje sodišče odločbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi zavrne, podredno pa da odločbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter da III. točko izreka spremeni tako, da višje sodišče naloži toženi stranki plačilo stroškov, povezanih z umikov tožbe in posledično ustavitvijo postopka. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega dela odločbe ter zahtevala povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožena stranka utemeljeno opozarja na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Za ugoditev tožbenemu zahtevku na podlagi določbe 191. člena Obligacijskega zakonika – OZ bi moralo sodišče prve stopnje pojasniti dejanske razloge, na podlagi katerih je napravilo materialnopravno presojo, da je tožeča stranka plačala vtoževani znesek toženi stranki brez pravne podlage – da ni prišlo do kršitve Pogodbe št. ... z dne 13. 8. 2013 (v nadaljevanju: Pogodbe). Iz obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da je pri svoji presoji neobstoječe pravne podlage vračila sredstev toženi stranki le sledilo razlogovanju umika obtožnega predloga Okrožnega državnega tožilstva – ODT v kazenski zadevi I K .../2017. 6. Vprašanje kazenske odgovornosti tožeče stranke za prejem v tem postopku vtoževanih sredstev od tožene stranke na podlagi Pogodbe ni predhodno vprašanje v obravnavani zadevi, temveč gre za obravnavo identičnega dejanskega stanja v civilnem in kazenskem postopku. Pravna teorija je glede takšne procesne situacije jasna: ob obravnavi identičnega dejanskega stanja civilno sodišče ni vezano na zavrnilno sodbo v kazenskem postopku, saj je civilna odgovornost strožja od kazenske odgovornosti.1 To pa pomeni, da sodišče prve stopnje svoje presoje, da kršitev Pogodbe ne obstaja, ne more utemeljiti zgolj na podlagi stališča ODT o vsebini Pogodbe in obveznostih tožeče stranke, zaradi česar je prišlo do umika obtožnega predloga in izdaje zavrnilne sodbe v kazenskem postopku.

7. V 17. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje sicer res zapisalo, da je bilo po plačilu vtoževanega zneska ugotovljeno, da ga je tožeča stranka toženi plačala brez pravne podlage. Vendar pa je ta presoja utemeljena le na pavšalni ugotovitvi, da je tožeča stranka ves čas zatrjevala in tudi predložila ustrezno dokumentacijo v zvezi s tem, da število zaposlenih ni bilo sestavni del Pogodbe. Takšna pavšalna ugotovitev, ki višjemu sodišču niti ne omogoča preizkusa, potrjuje, da odločitev sodišča prve stopnje temelji (le) na izidu kazenskega postopka.

8. Ker je sodišče prve stopnje dejansko le sledilo izidu kazenskega postopka, se ni opredelilo do dejanskih ugovorov tožene stranke glede vsebine obveznosti tožeče stranke po Pogodbi in domnevnih kršitev te Pogodbe, v posledici česar naj bi tožena stranka od Pogodbe odstopila in terjala (ter prejela) vtoževani znesek. S tem so v izpodbijani odločbi izostali razlogi o odločilnih dejstvih, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako je bila z navedenim ravnanjem sodišča prve stopnje toženi stranki kršena pravica do izjave, ki od sodišča terja, da se opredeli do pravno relevantnih navedb pravdnih strank; kršitev te pravice pa pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Zaradi navedenih absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je ostalo v delu, ki se nanaša na konkretno vsebino Pogodbe dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar pa bo v posledici tega lahko vplivalo na materialnopravno presojo utemeljenosti zahtevka po 191. členu OZ. Glede na vse to je po oceni višjega sodišča treba odločbo v izpodbijani II. in III. točki (ta se nanaša na odločitev o stroških in je vezana na odločitev o glavni terjatvi) izreka razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).

10. Obseg ugotovljenih nepravilnosti v postopku pred sodiščem prve stopnje v obravnavani zadevi višjemu sodišču ne omogoča samostojne rešitve zadeve. Z obravnavanjem vseh temeljnih dejanskih okoliščin spora ter nadaljnjo bistveno dopolnjeno dokazno oceno bi sodišče pravdnima strankama poseglo v pravico, da izvedeno dokazno oceno bistvenih dejstev uspešno izpodbijata s pravnim sredstvom. Glede na to ter dosedanji tek postopka, ki je tekel brez posebnih zapletov, pa je višje sodišče tudi prepričano, da vrnitev zadeve sodišču prve stopnje zaradi ohranitve pravice do pravnega sredstva ne bo posegla v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

11. V novem sojenju naj sodišče prve stopnje samostojno ugotavlja okoliščine v zvezi z domnevnimi kršitvami Pogodbe s strani tožeče stranke in na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja nato o tožbenem zahtevku ponovno odloči. 12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper sklep o razveljavitvi je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v dveh izvodih. Obsegati mora navedbo odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Galič, A., v: Predhodna vprašanja in identično dejansko stanje v razmerju med kazenskim in civilnim postopkom, Pravni letopis, 2016, str. 121-140.