Dostop do zvočnega posnetka seje občinskega sveta

Datum

02.07.2026

Številka

07121-1/2026/644

Kategorije

Občine, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Snemanje sej in javnih dogodkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem sprašujete, ali lahko od občine pridobite zvočni posnetek seje občinskega sveta oziroma del posnetka, ki se nanaša na vaše sodelovanje na seji, zlasti zaradi preverjanja pravilnosti in popolnosti zapisnika. Zanima vas, ali je takšen posnetek dostopen kot informacija javnega značaja oziroma ali lahko do njega dostopa na podlagi pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1 in 10/26 – ZP-1L, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Zvočni posnetek seje občinskega sveta ni že zaradi javnosti seje avtomatično prosto dostopna informacija javnega značaja, saj vsebuje tudi osebne podatke govorcev, zlasti njihove glasovne in govorne značilnosti.

Dejstvo, da je posameznik na seji sodeloval, samo po sebi ne pomeni pravice do pridobitve celotnega posnetka. Po 15. členu Splošne uredbe lahko zahteva seznanitev le s svojimi osebnimi podatki, ob varstvu podatkov drugih udeležencev.

Če je bil posnetek ustvarjen izključno za pripravo zapisnika, mora imeti vsaka nadaljnja uporaba ali posredovanje posnetka ustrezno pravno podlago.

IP ni pristojen za presojo pravilnosti oziroma popolnosti zapisnika.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih, pritožbenih ali drugih upravnih postopkov dokončno presojati zakonitosti konkretne obdelave osebnih podatkov oziroma pravilnosti postopanja konkretnega organa. Navedeno pomeni, da IP v mnenju ne more dokončno odločiti, ali bi morala občina v vašem primeru posredovati zvočni posnetek, omogočiti vpogled vanj ali vašo zahtevo zavrniti, saj bi to lahko prejudiciralo našo odločitev v morebitnem pritožbenem ali nadzornem postopku.

IP dodatno pojasnjuje, da na področju dostopa do informacij javnega značaja deluje kot pritožbeni organ. Navedeno pomeni, da se izven konkretnega pritožbenega postopka ne sme vnaprej opredeliti, ali je določen dokument oziroma posnetek v konkretnem primeru prosto dostopna informacija javnega značaja. Vsakokratna odločitev je odvisna od okoliščin konkretnega primera, vsebine zahteve, pravne podlage snemanja, namena snemanja, vsebine posnetka in morebitnih izjem od prostega dostopa.

Ne glede na navedeno IP splošno pojasnjuje, da je v svoji praksi že večkrat obravnaval vprašanje dostopa do zvočnih posnetkov sej občinskih svetov. Iz prakse IP izhaja, da samega dejstva, da je seja občinskega sveta javna, ni mogoče razlagati tako široko, da bi bili vsi zvočni posnetki takšnih sej že zato avtomatično in v celoti prosto dostopni javnosti. Javnost seje praviloma pomeni možnost javnosti, da se seje udeleži oziroma se seznani z delom občinskega sveta na način, kot ga določajo zakon in občinski akti. Ne pomeni pa sama po sebi tudi pravne podlage za nadaljnje posredovanje, hranjenje, javno objavo ali drugačno uporabo zvočnega posnetka.

Zvočni posnetek poleg vsebine povedanega praviloma vsebuje tudi glasovne, jezikovne, govorne in druge spremljajoče osebnostne značilnosti govorcev. IP je v svojih odločbah in mnenjih že poudaril, da posameznikov glas vsebuje veliko osebnih podatkov, na podlagi katerih je posameznika mogoče določiti oziroma prepoznati. Pri zvočnem posnetku zato ne gre zgolj za zapis tega, kaj je bilo povedano, temveč tudi za podatek o tem, kako je bilo nekaj povedano. Prav ta del posnetka lahko pomeni poseg v varstvo osebnih podatkov oziroma širše v zasebnost in osebnostne pravice posameznikov.

V postopku po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) se dostop presoja z učinkom erga omnes, torej enako za vse. Navedeno pomeni, da osebni status prosilca, njegov interes ali dejstvo, da je bil tudi sam udeleženec seje, praviloma niso odločilni za presojo, ali je zahtevani dokument prosto dostopen po ZDIJZ. Če bi bil določen zvočni posnetek prosto dostopna informacija javnega značaja, bi bil pod enakimi pogoji dostopen vsakomur. Če pa zaradi varstva osebnih podatkov ali drugih izjem ni prosto dostopen, posebni interes prosilca sam po sebi ne more razširiti pravice dostopa po ZDIJZ.

IP je v odločbi št. 090-98/2018/2 z dne 23. 5. 2018 zavrnil pritožbo prosilca v zadevi dostopa do avdio posnetkov sej občinskega sveta. V navedeni zadevi je IP poudaril, da glasovne, jezikovne in druge govorne značilnosti ter spremljajoče osebnostne, vedenjske in čustvene značilnosti v konkretnem primeru niso bile v takšni neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije, da bi jih bilo mogoče razkriti javnosti po ZDIJZ. Primerljivo je IP odločil tudi v odločbi št. 090-198/2016/6 z dne 10. 10. 2016, v kateri je potrdil zavrnitev dostopa do zvočnih posnetkov sej občinskega sveta, ker poslovnik občinskega sveta ni predstavljal zadostne pravne podlage za posredovanje zvočnih posnetkov splošni javnosti po ZDIJZ.

Navedenemu stališču je pritrdilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. II U 469/2013-10 z dne 14. 5. 2014. Sodišče je potrdilo presojo IP, da zvočni posnetek seje poleg vsebine povedanega vsebuje tudi glasovne, govorne in druge značilnosti govorcev. V sodbi je povzeto tudi stališče, da so pri zvočnem posnetku varovani predvsem podatki o tem, "kako je bilo povedano", in ne le, "kaj je bilo povedano", ter da zvočni posnetek omogoča neomejeno število ponovitev pri poslušanju, podrobno analiziranje in nadaljnje predvajanje oziroma distribuiranje.

Omeniti velja, da navedeno ne pomeni, da posameznik nima nobene druge pravne poti za seznanitev z določenimi podatki. V pravnem sistemu obstaja namreč več različnih pravnih podlag za seznanitev z dokumenti ali podatki, ki pa se med seboj razlikujejo po namenu, obsegu in pravnem varstvu.

Če želite dostop do svojih osebnih podatkov, lahko pri občini kot upravljavcu osebnih podatkov vložite zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki na podlagi 15. člena Splošne uredbe. Poudariti velja, da se ta pravica nanaša na osebne podatke prosilca, kar ne pomeni nujno tudi pravice do pridobitve celotnega dokumenta ali celotnega zvočnega posnetka, če ta vsebuje tudi osebne podatke drugih oseb. Če zvočni posnetek vsebuje glasove, izjave in druge osebne podatke občinskih svetnikov, javnih uslužbencev ali drugih udeležencev seje, mora upravljavec v konkretnem primeru presoditi, v kakšni obliki in v kakšnem obsegu vam lahko omogoči seznanitev z vašimi osebnimi podatki, ne da bi pri tem neupravičeno razkril osebne podatke drugih oseb. Pri tem je treba upoštevati tudi, da pravica do pridobitve kopije osebnih podatkov po 15. členu Splošne uredbe ne sme negativno vplivati na pravice in svoboščine drugih.

Če je bil namen snemanja seje izključno priprava zapisnika, mora občina kot upravljavec upoštevati tudi načelo omejitve namena in načelo najmanjšega obsega podatkov. Osebni podatki se smejo obdelovati le za določene, izrecne in zakonite namene ter le v obsegu, ki je potreben za dosego teh namenov. Nadaljnja uporaba oziroma posredovanje posnetka za drug namen praviloma zahteva ustrezno (praviloma novo) pravno podlago.

Glede vašega vprašanja, ali lahko zahtevate vpogled v zvočni posnetek zaradi preverjanja pravilnosti in popolnosti zapisnika, IP pojasnjuje, da ni pristojen za razlago poslovnika občinskega sveta, pravil o pripravi, potrjevanju ali popravljanju zapisnikov občinskega sveta ter pravil delovanja organov občine.

Tovrstna vprašanja mora občina presojati po predpisih, ki urejajo lokalno samoupravo, po svojem poslovniku in drugih internih aktih. Če menite, da zapisnik ne bo pravilno ali popolno odražal vaše predstavitve oziroma razprave, je zato smiselno, da po prejemu zapisnika pri občini oziroma občinskem svetu vložite obrazložene pripombe oziroma predlog za popravek ali dopolnitev zapisnika. Pri tem lahko jasno navedete, kateri deli vaših izjav ali razprave naj bi bili izpuščeni, napačno povzeti ali vsebinsko spremenjeni.

Sklepno IP povzema, da zvočnega posnetka seje občinskega sveta ni mogoče šteti za prosto dostopno informacijo javnega značaja že zgolj zato, ker je bila seja javna oziroma ker je posameznik na njej sodeloval. Pri takšnem posnetku je treba upoštevati, da poleg vsebine razprave vsebuje tudi glasovne, govorne in druge osebne značilnosti udeležencev, zato je treba dostop do celotnega posnetka presojati ločeno od pravice posameznika do seznanitve z njegovimi lastnimi osebnimi podatki. Občina mora kot upravljavec pri morebitni seznanitvi posameznika z njegovimi osebnimi podatki hkrati varovati tudi osebne podatke drugih udeležencev seje. Kadar je bil posnetek ustvarjen izključno za namen priprave zapisnika, pa mora imeti vsaka njegova nadaljnja uporaba, vpogled ali posredovanje ustrezno pravno podlago ter mora biti skladna z načeli Splošne uredbe, zlasti z načelom zakonitosti, omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov.

Pripravil

Grega Rudolf, mag.

svetovalec pooblaščenca za mednarodno sodelovanje

Dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka