Jedro

O upravičenosti začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodb pri delu ali izven dela, medicinskih preiskav, nege obolelega družinskega člana, ne more odločati delavec sam, marveč takšno stanje ugotavlja pristojna zdravstvena služba.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek .... na razveljavitev sklepa direktorja tožene stranke z dne 17.7.1991 in delavskega sveta z dne 15.10.1991, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje po 5. točki 1. odstavka 100. člena zakona o delovnih razmerjih. Sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik v času od 8.7.1991 do 20.7.1991 - to je več kot pet dni zaporedoma - neupravičeno odsoten z dela, zato je obstojal zakoniti razlog za prenehanje delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo prvostopno odločbo.

Tožnik je na podlagi določb 73. člena v zvezi z 21. in 25. členom zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list Rs, št. 9/94 - v nadaljevanju ZDSS) vložil proti odločbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka 1. odstavka 385. člena ZPP). V reviziji ponavlja predhodne trditve o upravičenosti svojega izostanka, saj je bil v spornem obdobju dolžan skrbeti za bolno mater. Zatrjevano dolžnostno ravnanje tožnika izhaja iz določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki zavezuje otroke, da pomagajo svojim staršem tudi z nudenjem nege v času njihove bolezni. Zato predlaga, da se odločitev sodišča prve in druge stopnje razveljavita, če ju ne bo revizijsko sodišče samo spremenilo.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94 - v nadaljevanju ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V svojem odgovoru predlaga, da se revizija kot neutemeljena zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma opozarja na 3. odstavek 73. člena ZDSS, s katerim so določene meje preizkusa izpodbijane odločbe. Pooblastilo revizijskega sodišča je omejeno na preizkus napadene odločbe samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti upoštevne (386. člen ZPP) bistvene kršitve določb ZPP iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP se glede na določilo 3. odstavka 73. člena ne preizkušajo. Druge so presojajo in upoštevajo samo, če so izrečno uveljavljene.

Tožnik uveljavlja le revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pred obrazložitvijo opravljenega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava, je potrebno opozoriti, da revizijsko sodišče opravi ta preizkus na podlagi dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje (3. odstavek 385. člena ZPP). Zato revizijske navedbe o upravičeni negi bolne matere, o njegovi skrbi zanjo, sporočilo sodelavcu o izrabi letnega dopusta, niso upoštevne.

Delavcu preneha delovno razmerje brez njegovega soglasja med drugim tudi v primeru, če je bil neopravičeno odsoten z dela pet delovnih dni zaporedoma (3. točka 2. odstavka 75. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90 - v nadaljevanju ZTPDR). V primeru, da se delavec vrne na delo, mu preneha delovno razmerje z dnem dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja (5. točka 1. odstavka 100. člena zakona o delovnih razmerjih, Uradni list 14/91, 5/90 in 71/93 - v nadaljevanju ZDR), če pa se na delo ne vrne, s prvim dnem odsotnosti z dela (6. točka 1. odstavka 100. člena). Iz omenjenih določb sledi, da je pri tem načinu prenehanja delovnega razmerja odločilno, da je bil delavec odsoten zaporedoma pet delovnih dni in da njegov izostanek ni bil opravičen. V primeru, da se ne vrne na delo, je njegovo ravnanje upoštevati kot željo, da mu delovno razmerje po lastni volji preneha. Če pa se delavec po petih zaporednih dneh vrne na delo, je za pravilno uporabo določila 5. točke 1. odstavka 100. člena ZDR ugotoviti obstoj opravičjivih razlogov za njegov izostanek.

Trditve tožnika o njegovi dolžnosti, da poskrbi za nego matere, ki naj bi nenadoma zbolela tako, da ni mogel dobiti dovoljenja pristojnega organa za izrabo dopusta, ne morejo biti podlaga za presojo opravičenosti njegove odsotnosti. Obe sodišči sta ugotovili, da je bila tožnikova zadržanost z dela zaradi nege matere, ki je kroničen bolnik, s strani lečečega zdravnika opravičena samo za en dan, to je 3.7.1991 (ki ni sporen), ne pa za čas od 8.7. do 20.7.1991. Pritrditi je sicer revidentu, da so otroci po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89) dolžni preživljati svoje starše, če so ti nesposobni za delo in nimajo dovolj sredstev za življenje (1.odstavek 124. člena). Ta dolžnost je določena z zakonom; sama nega in skrb za obolelega starša pa je moralna obveznost otroka, ki v posebnih primerih in pogojih, določenih z zakonom opravičuje tudi odsotnost z dela. Po določilu 33. člena ZTPDR ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob nadomestilu osebnega dohodka ali brez nadomestila osebnega dohodka ter druge pravice iz delovnega razmreja v primerih ali pod pogoji, določenimi s splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo v skladu z zakonom (1. odstavek). Pomen te določbe je napotilne narave, saj morajo biti primeri in pogoji za uresničevanje te pravice določeni s splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo. Ko določen razlog nastopi, odloči o uveljavljeni pravici do odsotnosti poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oziroma delodajalec (2. odstavek). Delavec pa ima na podlagi 3. odstavka 61. člena ZDR pravico do odsotnosti z dela tudi zaradi bolezni in v drugih primerih v skladu s posebnimi predpisi. V tem primeru temelji opravičenost njegove odsotnosti na potrdilu zdravniške službe o začasni nezmožnosti za delo.

Predpisi, na katere uporabo napotuje omenjeno zakonsko določilo, ki so veljali v času obravnavanega primera, so bili zakon o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS 1/80, 45/82, 42/85, 32/89 in RS 8/90), samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list, št. 44/87, 42/87 in RS št. 18/90) ter samoupravni sporazum o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 6/81). Po določbi 51. člena zakona o zdravstvenem varstvu so se namreč pravice do zdravstvenih storitev ter pravice do socialne varnosti - ki med drugim obsega nadomestilo osebnega dohodka za primer začasne zadržanosti - zagotavljale za upravičence in njihove družinske člane po sporazumu o temeljih plana zdravstvene skupnosti, v katerem so bila določena merila za status upravičenca do teh pravic in pogoji za pridobitev in prenehanje pravic. Podrobneje pa so bile določene individualne pravice in obveznosti glede zdravstvenih storitev in socialne varnosti v zvezi s socialnim varstvom v samoupravnem sporazumom o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki so ga sprejele Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti. Postopek in način uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva pa je bil določen z omenjenim samoupravnim sporazumom o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva.

Določilo 22. člena samoupavnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva je urejalo primer za čas zadržanosti z dela zaradi nege obolelega družinskega člana in sicer v trajanju največ sedem dni. Potrebo o negi in upravičenosti do začasne zadržanosti z dela je moral ugotoviti pristojni zdravnik oziroma konzilij zdravstvene organizacije (1. člen). To pravico je bilo možno uveljavljati le, če je to terjalo zdravstveno stanje ožjega družinskega člana (zakonec, otroci - 4. člen), za krog družinskih članov iz 5. člena (širši družinski člani) pa le pod pogojem, da jih je delavec preživljal in so z njim živeli v skupnem gospodinjstvu. Novi zakon o zdravstvenem varstvu (Uradni list RS, št. 9/92) pravico do nadomestila in nege veže samo na ožjega družinskega člana (30. člen).

Tožniku, kot sta ugotovili obe sodišči, začasna zadržanost z dela ni bila priznana na način in po postopku določenim z omenjenimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi; niti zanju niso obstojali razlogi, kot jih opredeljuje 22. člen samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic iz zdravstvenega varstva. Tožnikova mati, ki sodi v širši krog družinskih članov, je namreč živela v Modriči, ne pa v družinski skupnosti tožnika, kar je eden izmed pogojev za priznanje začasne zadržanosti. Tako tudi ni bil izpolnjen pogoj, ki bi opravičeval njegovo odstnost z dela po 3. odstavku 61. člena ZDR, saj ni razpolagal s potrdilom zdravniškega organa o začasni zadržanosti z dela. O opravičenosti začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodb pri delu in izven dela, medicinskih preiskav, nege obolelega družinskega člana, ne more odločati delavec sam, marveč takšno stanje ugotavlja pristojna zdravstvena služba.

Tožniku pa tudi ni bila odobrena izraba letnega dopusta po pristojnem organu, skladno določilu 2. odstavka 39. člena pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke oziroma pravice do odsotnosti po 1. in 2. odstavku 33. člena ZTPDR.

Ker tožniku ni uspelo dokazati, da je v spornem obdobju opravičeno izostal z dela, skuša skozi zatrjevanje zmotne pravne presoje, (med drugim tudi o datumu prenehanja delovnega razmerja) sprožiti ponovno presojo dokazov, kar je na revizijski stopnji nedopustno.

Ob upoštevanju vseh ugotovljenih dejstev, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo za presojo zakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožniku določbo 3. točke 2. odstavka 75. člena ZTPDR v zvezi s 5. točko 1. odstavka 100. člena ZDR, ko je vzdržalo odločitev pristojnih organov tožene stranke v veljavi; sodišče druge stopnje pa je to odločitev potrdilo.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, jo je bilo kot neutemeljeno zavrniti (393. člen ZPP).

Določbe ZPP in ZTPDR, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, so bile uporabljene na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).