Jedro

Tožnica, ki je bila pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu kontrolor, je določenega dne po menjavi orodij pri opravljanju procesne kontrole nepravilno potrdila dva od štirih izbrizganih vzorcev kot ustrezna, kljub temu, da kosa funkcionalno in estetsko nista bila ustrezna, zaradi česar je bila polovica izdelanih kosov v izmeni poškodovanih in neustreznih in je s tem toženi stranki nastala tudi materialna škoda. S takšnim ravnanjem je tožnica kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Pri presoji, ali storjena kršitev onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, je bistvena presoja, ali je glede na storjeno kršitev (dejansko ponavljanje kršitev) še mogoče pričakovati, da bo delavec obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v bodoče korektno izpolnjeval. Pri taki presoji pa je pomembno tudi siceršnje obnašanje delavca na delu. Tožnica je v roku pol leta od prejema prvega opozorila večkrat ponovila istovrstne kršitve, saj je kršila pogodbene obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi ter ravnala v nasprotju s 33. členom ZDR-1 (ki določa obveznost vestnega opravljanja dela), 34. členom ZDR-1 (ki določa obveznost upoštevanja delodajalčevih navodil) in 37. členom ZDR-1 (ki določa prepoved škodljivega ravnanja). Zato kršitev v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 4. 2014; ugotovitev, da tožnici delovno razmerje na podlagi Pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 3. 2009 pri toženi stranki ni prenehalo, temveč še vedno traja z vsemi pravicami, ki iz nje izhajajo; da je tožena stranka dolžna tožnico od dne 19. 4. 2014 naprej prijaviti v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter ji za ves čas prenehanja delovnega razmerja obračunati bruto plače in od bruto plače poravnati vse prispevke, davke ter ji nato izplačati pripadajočo neto plačo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov od vsakega 18. delovnega dne v mesecu za pretekli mesec do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Tožnica zoper izpodbijano sodbo vlaga laično pritožbo. V njej navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem prič, predlaganih s strani tožnice. Te priče bi lahko izpovedale o navodilih nadrejenih, o kontroli izdelkov in o tožničinem načinu dela, ne glede na to, da v času odpovedi niso bile več zaposlene pri toženi stranki. Tožnica je res spregledala napako, a ne namenoma ali iz malomarnosti. Delodajalec ji neutemeljeno očita, da je pri pakiranju poškodovala izdelke, zaradi česar niso bili več uporabni. Do izmeta zaradi poškodovanih izdelkov je prišlo, ker je A.A. pri kontroli embaliranja stresala izdelke iz vreč. Če bi izdelke jemala iz vrečke previdno, ne bi prišlo do poškodb. Kot kontrolorka je takrat delala B.B., ki pa ni prišla v kontrolo. Glede na to, da je tožnica bila razporejena na delovno mesto posluževalec strojev, se ji ne more očitati kot zaposleni na delovnem mestu kontrolor. Sodišče se pri svoji odločitvi glede očitane kršitve z dne 5. 3. 2014 ni opiralo na vzorce, ki jih je kot dokaz priložila tožena stranka, saj ti vzorci niso bili tožničini. Tožnici po tej kršitvi ni bil omogočen zagovor, temveč je lahko podala le pisno izjavo. Če bi se proizvodnja ustavila takoj po ugotovljeni napaki, kar je bilo dve uri potem, ko je stekla proizvodnja z dvema dobrima in dvema slabima vzorcema, bi bilo odpadnih kosov manj. C.C.je izpovedal, da je šlo za napako na stroju, ki je ni mogel odpraviti. Ti kosi sicer naslednji dan sploh niso bili poslani k dobavitelju. V zvezi s kršitvijo glede droga mikserja ... tožnica navaja, da je novo delavko o vsem poučila, D.D. pa je tej delavki dala neustrezen aparat, ki bi pokazal morebitno napako pri tem, ali je drog pravilno namazan. D.D. je krivo izpovedala, da je kasneje aparat zamenjala z delujočim. Tudi E.E. je krivo izpovedal, da se kontrola novega delavca opravlja celo izmeno. To je nemogoče, saj je potrebno izvajati tudi kontrolo. Neresnični so tudi očitki, da tožnica ni izvajala procesne kontrole dne 17. 1. 2014, saj pri vmesni kontroli ni ugotovila napak, zato izdelkov ni dala v zaporo. Opozorila tožnici so se pričela potem, ko je toženi stranki poslala odgovor in obrazložitev na prejeto opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj se 20. 9. 2013 ni mogla zagovarjati. Tožnica sicer nikoli v času svoje zaposlitve pri toženi stranki ni prejela nobenega opozorila na napake ali pritožbe čez njeno delo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Prvostopenjsko sodišče ni kršilo določb pravdnega postopka, zlasti ne načela kontradiktornosti, z zavrnitvijo dokaznih predlogov tožnice, da se zaslišijo priče F.F., G.G., H.H., I.I. in J.J. Po določbi drugega odstavka 213. člena ZPP o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče. Skladno z določbo drugega odstavka 287. člena ZPP senat zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil. Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu s citiranimi določbami, saj je v izpodbijani sodbi navedlo, da te priče v spornem obdobju niso bile več v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato ne bi vedele izpovedati glede konkretnih očitanih kršitev delovnih obveznosti tožnice, ki so bile predmet pisnih opozoril in redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi lahko predlagane priče izpovedale tudi o tožničinem obnašanju in o tem, da ni bila vzkipljiva. Slednje se namreč tožnici v izpodbijani odpovedi ne očita, zato to ni relevantno za odločitev v predmetni zadevi. Predlagane dokaze je tako sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, saj ne bi mogli prispevati k drugačni ugotovitvi dejanskega stanja in tudi ne k drugačni odločitvi.

6. V tem individualnem delovnem sporu se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 3. 4. 2014, ki jo je tožena stranka podala tožnici na podlagi 3. alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji), ker je kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. V odpovedi z dne 3. 4. 2014 je tožena stranka tožnici očitala kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ker je 5. 3. 2014 po menjavi orodja kot zaposlena na delovnem mestu kontrolor pri opravljanju procesne kontrole nepravilno potrdila dva od štirih izbrizganih vzorcev kot ustrezna, kljub temu, da kosa funkcionalno in estetsko nista bila ustrezna, zaradi česar je bila polovica izdelanih kosov v izmeni poškodovanih in neustreznih, s čimer je toženi stranki nastala tudi materialna škoda.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožnici v zvezi z očitano kršitvijo ni bil omogočen zagovor. Tožnica je namreč hkrati s pisno seznanitvijo z očitanimi kršitvami prejela tudi vabilo na zagovor v postopku redne odpovedi iz krivdnih razlogov, ki je potekal dne 28. 3. 2014. Tožnica se je zagovora udeležila in se zagovarjala v zvezi z očitano kršitvijo, zato ji ni bila v nobenem pogledu kršena pravica do obrambe. Tožnica je očitano kršitev priznala, tako da je nedvomno ugotovljeno dejstvo, da je tožnica potrdila dva od štirih izbrizganih vzorcev kot ustrezna, kljub temu, da kosa funkcionalno in estetsko nista bila ustrezna, zaradi česar je bila polovica izdelanih kosov v izmeni poškodovanih in neustreznih. Opisano dejanje že samo po sebi predstavlja kršitev obveznosti vestnega opravljanja dela, obveznosti upoštevanja delodajalčevih navodil in prepovedi škodljivega ravnanja, zato so nepomembne pritožbene navedbe, da ti izdelki naslednji dan sploh niso bili poslani k dobavitelju in da bi bilo odpadnih kosov manj, če bi se proizvodnja ustavila takoj, ko je bila napaka opažena (kar je bilo približno dve uri kasneje).

8. Tožena stranka je tožnici predhodno podala več pisnih opozoril na izpolnjevanje obveznosti na podlagi določil 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Podaja takega pisnega opozorila je sicer pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bila pisna opozorila podana zaradi kršitev pogodbenih in zakonskih obveznosti iz delovnega razmerja, ker: - dne 20. 8. 2013 tožnica kot kontrolorka ni izvajala procesne kontrole za izdelek „drog mikserja ...“ in ni opazila nedoslednega dela nove zaposlene in tega, da velika večina izdelkov ni bila ustrezno namazana. Sodišče prve stopnje je navedlo, da je tožnica s tem kršila obveznost opozarjati delavce pri strojih o neustrezni kvaliteti izdelkov, nepravilnih delovnih postopkih in neredu na delovnem mestu (4. člen pogodbe o zaposlitvi) ter obveznost vestnega opravljanja dela (33. člen ZDR-1 in 5. člen pogodbe o zaposlitvi); - je tožnica dne 11. 11. 2013 na delovnem mestu posluževalec strojev II pri delu brizganja izdelka „škatla priključkov ... zunanja in pokrov posode ...“ izdelke nepravilno pakirala tako, da je v eno vrečko pakirala dve škatli z licem skupaj namesto z licem navzven. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ni ravnala z zadostno skrbnostjo in dela ni opravila vestno, natančno in kvalitetno ter skladno z navodili delodajalca; - dne 17. 1. 2014 tožnica kot kontrolorka za izdelek „mikser ...“ ni izvajala procesne kontrole, ker je bil nož premalo privijačen na 349 kosih od skupno izdelanih 451 kosov v izmeni, kontrola pa je bila izvedena le na dveh nivojih in pol. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica vmesne kontrole ni izvedla s potrebno skrbnostjo.

9. V zvezi s prvo kršitvijo z dne 20. 8. 2013 tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da je kontrolo novega delavca nemogoče opravljati celo izmeno, ker je potrebno poleg tega opravljati tudi kontrolo. Kakor je ugotovilo sodišče prve stopnje, obveznost opozarjati delavce pri strojih o neustrezni kvaliteti izdelkov, nepravilnih delovnih postopkih in neredu na delovnem mestu izhaja iz 4. člena tožničine pogodbe o zaposlitvi. V tem členu je sicer med vsebino del in nalog poleg izvajanja kontrole nad celotnim delovnim procesom navedeno tudi uvajanje in učenje novih delavcev pri strojih glede načina dela, urejenosti delovnega mesta in zahtevane kakovosti izdelkov (v sodelovanju s tehnologom kakovosti in vodjem izmene). Nenazadnje pa se je v konkretnem primeru brezhibnost delovanja droga, za katerega je pogoj ravno ustrezno mazanje le-tega, preverjalo pri naslednji sestavi, kjer bi tožnica morala opraviti kontrolo dveh kosov dvakrat v izmeni, a tega glede na obsežnost reklamacije in ugotovljenih kršitev očitno ni storila, kakor je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, ki je pri svoji odločitvi utemeljeno upoštevalo tudi izpovedbi prič D.D. in E.E..

10. V zvezi z drugo kršitvijo z dne 11. 11. 2013 tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi za napačno pakiranje morala odgovarjati takratna kontrolorka in ne ona sama, ki je v tistem času opravljala dela na delovnem mestu posluževalec strojev II. V opisu del tega delovnega mesta je namreč navedeno tudi ročno pakiranje po delovno kontrolnih navodilih in označevanje transportne embalaže s spremnimi nalepkami, iz delovno kontrolnega navodila za izdelek škatla priključkov zunanja ... pa izhaja podrobno navodilo, kako je potrebno pakirati izdelek (po dva izdelka v eno vrečko, z licem navzven). Tožnica je izdelke pakirala z licem navznoter, kar je tudi sama priznala. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ni odgovorna za poškodbe izdelkov, ker naj bi se le-ti poškodovali kasneje, ko so delavci naslednje izmene odpravljali njeno napako, izdelke stresali iz vreč in jih ponovno, pravilno pakirali. Priči E.E. in K.K. sta namreč skladno izpovedali, da do prask ob pravilnem pakiranju sploh ne bi moglo priti, nenazadnje pa je napačno pakiranje, ki ga je tožnica priznala, že samo po sebi kršitev delovnih obveznosti.

11. Neutemeljene pa so tudi skope in pavšalne pritožbene navedbe v zvezi s kršitvijo z dne 17. 1. 2014, da je tožnica vmesno kontrolo izvajala, a v okviru le-te ni ugotovila napak. Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanja prič in tožnice pravilno zaključilo, da bi tožnica ob skrbnem pregledu glede na ustaljeni način kontrole izdelkov v več nivojih in glede na dejstvo, da je bilo od enajstih kar osem nivojev in pol slabih izdelkov, morala opaziti neustrezne izdelke.

12. V vseh treh predhodnih pisnih opozorilih je tožena stranka tožnico opozorila, da ji bo v primeru, če bo ponovno kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v roku enega leta od prejema pisnega opozorila, podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je tožena stranka izkazala utemeljenost podanih pisnih opozoril, ki so bila tudi pravočasna, saj je tožnica z opisanimi dejanji kršila pogodbene in zakonske obveznosti iz delovnega razmerja in opustila zahtevano skrbnost, zaradi česar ji je tožena stranka opozorila upravičeno podala.

13. Za odločitev v predmetni zadevi tudi niso relevantne pritožbene navedbe, da tožnica sicer pred tem v času svoje zaposlitve nikoli ni prejela opozoril na napake ali pritožbe na njeno delo. Zakonitost izpodbijane redne odpovedi iz krivdnega razloga se namreč presoja skozi utemeljenost konkretnih očitanih kršitev. Pritožbeno sodišče ob tem opozarja na stališče Vrhovnega sodišča RS, ki je v zadevi opr. št. VIII Ips 48/2012 z dne 15. 10. 2012 navedlo, da je sicer lahko vprašljiva teža posamične kršitve, če sta kršitvi presojani vsaka zase, da pa ponovitev v kratkem časovnem obdobju kaže na utemeljeno izgubo zaupanja tožene stranke v tožnika kot delavca. Pomembno je, ali je predhodno opozorilo doseglo svoj namen in je delavec s svojimi kršitvami prenehal. Pri tožnici pa vsa predhodna opozorila o kršitvah delovnih obveznosti niso dosegla svojega namena, saj je tožnica v manj kot pol leta večkrat kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Glede na navedeno so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da so se opozorila tožnici pričela po tem, ko je toženi stranki dne 14. 10. 2013 poslala pisni zagovor o očitani kršitvi. Tožnica je namreč očitane kršitve nedvomno storila, kar je priznala tudi sama, od tožene stranke pa ni mogoče pričakovati, da bo dopuščala nestrokovno in nekvalitetno delo, ki je v nasprotju s pogodbenimi in drugimi obveznostmi delavca.

14. Pri presoji teže in pomena kršitve kot utemeljenega odpovednega razloga ZDR-1 v drugem odstavku 89. člena nalaga presojo tudi z vidika prognoze delavčevega dela, to je ali storjena kršitev onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz zaposlitve. Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 186/2010 z dne 6. 9. 2011 poudarilo, da je pri presoji, ali storjena kršitev onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, bistvena prognoza, ali je glede na storjeno kršitev (dejansko ponavljanje kršitev) še mogoče pričakovati, da bo delavec obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v bodoče korektno izpolnjeval. Pri taki presoji pa je pomembno tudi siceršnje obnašanje delavca na delu oziroma v zvezi z delovnimi obveznostmi. Tožnica je v roku pol leta od prejema prvega opozorila večkrat ponovila istovrstne kršitve, saj je kršila pogodbene obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 3. 2009 ter ravnala v nasprotju s 33. členom ZDR-1 (ki določa obveznost vestnega opravljanja dela), 34. členom ZDR-1 (ki določa obveznost upoštevanja delodajalčevih navodil) in 37. členom ZDR-1 (ki določa prepoved škodljivega ravnanja). Glede na navedeno kršitev v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja, zato gre za resen in utemeljen razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi.

15. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih tožnica ni priglasila.