Jedro

Ker tožeča stranka ni pristopila na poravnalni narok in prvi narok na glavno obravnavo, je sodišče pravilno štelo, da je tožbo umaknila. Sklicevanje tožeče stranke, da 15 minuta zamuda pri pristopu na narok še opravičljiva, sploh v delovnih sporih, ko gre za presojo zakonitosti odpovedi PZ, ni odločilno. Zamuda pri pristopu na narok je nastala izključno v sferi tožeče stranke, zato ta sama nosi posledice zamude.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo tožbo za umaknjeno in v sporu postopek ustavilo. Ugotovilo je, da tožnik kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil na poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo.

Tožnik se je pritožil zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 1. odst. 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/04) uporablja tudi v postopku v delovnih in socialnih sporih.

Navaja, da se je v obravnavani zadevi njegov pooblaščenec nameraval udeležiti naroka, ki je bil razpisan dne 11.5.2005 ob

10. uri, vendar je zamudil. Ko je ob 10.15 uri prišel na sodišče, je ugotovil, da so bila vrata razpravne dvorane že zaklenjena in očitno narok že zaključen, kar je ugotovil kasneje. Ne zanika, da na narok ne bi bil pravilno vabljen in opozorjen na pravne posledice izostanka. Vendar je po njegovem 15 minutna zamuda pristopa na narok še lahko opravičljiva zamuda, ki se lahko zgodi vsakomur, saj zadnji trenutek ne najdeš parkirnega mesta, zgodi pa se lahko tudi v drugih primerih, ko gre za gnečo oz. množico ljudi na javnih prostorih oz. ob vhodih v stavbe. Sodišče prve stopnje bi lahko navedeni čas z obravnavanjem zadeve počakalo in se tako dejansko prepričalo, če bo na narok pristopil ali ne.

Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo.

Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot izdanim sklepom tudi ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere opozarja pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na tožnikove pritožbene navedbe še odgovarja.

Pravna podlaga za odločitev v zadevi je urejena v določbi 28. čl. ZDSS-1, ki opredeljuje posledice izostanka strank z naroka. V skladu z določbo 2. odst. 28. čl. se v primeru, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožeča stranka, šteje, da je umaknila tožbo.

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje za dan 11.5.2005 ob

10.00 uri razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, na katerega je vabilo stranke, ki jih je opozorilo na posledice izostanka z naroka. Vendar je ob oklicu zadeve na razpisani dan ugotovilo, da s strani tožeče stranke pravilno vabljena tožnik in njegov pooblaščenec nista pristopila. Zato je sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopalo v skladu z določbo

2. odst. 28. čl. ZDSS-1 in v zadevi štelo tožbo za umaknjeno.

Neutemeljena je pritožba, da bi moralo sodišče počakati z obravnavanjem, dokler tožnik in pooblaščenec na narok ne bi pristopila. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je takšno pritožbeno sklicevanje povsem brezpredmetno. Sodišče prve stopnje ni imelo nikakršnih razlogov, da bi po oklicu zadeve v nedogled čakalo prihod stranke na sodišče. Glede tega je potrebno poudariti, da so stranke dolžne spoštovati red in disciplino, ki se nanaša na njihovo pravočasno udeležbo na narokih. Poleg tega na drugačno presojo ne vpliva v pritožbi zatrjevano dejstvo o nastali gneči na cestah in zasedenost parkirnih mest, saj morajo stranke na tovrstne prometne zastoje računati oz. jih ustrezno predhodno predvideti, če se v mesto pripeljejo z avtomobilom, zaradi česar gre pri nastali časovni zamudi za okoliščino na njihovi strani, ki se v ničemer ne more pripisati postopanju sodišča.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).