Jedro

Vložena ustavna pritožba zoper pravnomočno sodbo o temelju denarnega zahtevka v smislu določb 205. in 206. čl. ZPP ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v zvezi z odločanjem o višini denarnih zahtevkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za prekinitev postopka in preostali še nepravnomočni del tožbenega zahtevka v tej zadevi, to je zahtevek za plačilo nadomestila plače za čas od 1.10.1996 dalje, plačilo regresa za letni dopust za leto 1997 in zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ter stroškov postopka. Zavrnitev navedenih zahtevkov je utemeljilo s tem, da je bilo v dosedanjem postopku pravnomočno ugotovljeno, da je tožniku pri toženi stranki s 30.9.1996 delovno razmerje zakonito prenehalo, tako da temelj za gornje zahtevke ni podan.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožnik in predlaga njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem glede zavrnitve predloga za prekinitev postopka vztraja, da bi moralo prvostopno sodišče v tej zadevi postopek prekiniti do odločitve ustavnega sodišča o vloženi ustavni pritožbi glede zakonitosti prenehanja njegovega delovnega razmerja pri toženi stranki, saj je odločanje o gornjih zahtevkih pred odločitvijo ustavnega sodišča preuranjeno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da vložena ustavna pritožba v tem primeru ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v skladu z določbami 205. in 206. čl. ZPP (glede zavrnitve predloga za prekinitev postopka gre dejansko za sklep). O zakonitosti prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki s 30.9.1996 je bilo v tej zadevi že pravnomočno odločeno. Tudi če bi se štelo, da pomeni odločitev o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika v zvezi z odločanjem o preostalih zahtevkih predhodno vprašanje, pogoji za prekinitev postopka tako ne bi bili več podani. Ker je bilo v vmesnem obdobju glede preostalih zahtevkov pravnomočno odločeno o zavrnitvi temelja (o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja s 30.9.1996), je prvostopno sodišče z izpodbijano sodbo preostale zahtevke utemeljeno zavrnilo. Zato tožnik s svojo pritožbo ni mogel uspeti.

Glede na tak izid pritožbenega postopka tožnik ni upravičen do povračila pritožbenih stroškov.