Jedro

Vročitev s fikcijo je pravno veljavna oblika vročitve, ki temelji na zakonu ter nastopi že z iztekom petnajstdnevnega roka, odkar je bilo naslovniku puščeno obvestilo, in ne šele takrat, ko se je naslovnik s pisanjem tudi dejansko seznanil. Ker je bila v konkretnem primeru vročitev s fikcijo opravljena skladno z zakonskimi določbami in ob upoštevanju vseh procesnih kavtel ter na naslovu, ki ga dolžnik ves čas postopka navaja kot svoj naslov prebivališča (in tega ne v predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ne v pritožbi niti ne prereka), ni podlage za zahtevo, da bi bilo treba šteti, da je bilo pisanje dolžniku vročeno šele takrat, ko se je z njim dejansko seznanil. Takšno stališče nima podlage v pravni ureditvi in sodni praksi in bi v celoti negiralo smisel fikcije vročitve, ki je vezana le na potek roka od puščenega obvestila. Dejstvo, da je obvestilo in pisanje iz nabiralnika vzela dolžnikova mati, na pravilnost vročitve ne vpliva (tu je pripomniti, da bi bila dolžnikovi materi kot odraslemu članu njegovega gospodinjstva veljavno opravljena tudi morebitna osebna vročitev tega pisanja).

Sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik ni ravnal s pričakovano povprečno skrbnostjo, ko je dopustil, da pošto zanj prevzema mama, katere kljub seznanjenosti s postopkom in kljub naravi svoje zaposlitve ni redno spraševal o prispeli pošti. Razlog za zamudo roka za pritožbo zoper sklep o zavrženju ugovora tako ni ravnanje dolžnikove mame, ki mu pravilno vročenega pisanja ni pravočasno izročila, temveč nezadostna skrbnost dolžnika pri ravnanju s pošto, česar pa ni mogoče subsumirati pod zgoraj obrazloženi standard upravičenega razloga za zamudo.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 10. 3. 2020 se zavrne in se sklep v izpodbijanih I., II., III., IV., V. in VII. točki izreka potrdi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 25. 10. 2019 se zavrže. III. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1**. Z izpodbijanim sklepom z dne 25. 10. 2019** je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor dolžnika.

2. Zoper **sklep z dne 25. 10. 2019** se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z odločitvijo, da je bil ugovor prepozen. Poudarja, da je zaradi službenih obveznosti cele dni zdoma, poštni nabiralnik pa prazni njegova mama A. A., ki živi na istem naslovu. Mama pa nima navade, da bi dolžniku prispelo pošto dajala sproti, temveč se spomni vsake toliko, včasih pa sploh ne. Tako dolžnik ni bil seznanjen z obvestili o prispeli pošiljki, temveč šele s samimi pošiljkami, ki so bile vržene v nabiralnik, pa še to očitno s precejšnjim zamikom. Ko mu je mama izročila sklep o izvršbi, ni vedela povedati, kdaj ga je našla v nabiralniku, dolžnik pa je takoj naslednji dan šel k pooblaščencu in vložil ugovor. Ker ne ve, ali je ugovor pravočasen, iz previdnosti vlaga predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tudi za napadeni sklep o zavrženju ugovora mama dolžniku ni vedela povedati, kdaj ga je našla v nabiralniku, je pa dolžnik pritožbo vložil takoj naslednji dan po tem. Dolžnik živi z mamo, ki pobira pošto iz skupnega nabiralnika, žal pa te pošte ne vroča ažurno dolžniku. Dolžnik ne more odgovarjati za zamudo, če sploh ni bil obveščen o tem, da ga čaka pošiljka, reagiral pa je takoj, ko je pisanje dobil v roke. Gre za situacijo, ko dolžnik ugovora ni vložil pravočasno brez svoje krivde, treba je šteti, da je do vročitve prišlo, ko je pisanje dejansko dobil. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovoru ugodi, podredno pa razveljavitev sklepa. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. **Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 3. 2020** pa je sodišče prve stopnje sklenilo: „I. Predlog dolžnika z dne 22. 11. 2019 za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi tukajšnjega sodišča I 191/2019 z dne 25. 7. 2019 (zajeto v vlogi pritožba) se zavrže. II. Predlog dolžnika z dne 22. 11. 2019 za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude pri vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi tukajšnjega sodišča I 191/2019 z dne 25. 7. 2019 (zajeto v vlogi pritožba) se zavrže. III. Predlog dolžnika z dne 22. 11. 2019 za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o zavrženju ugovora tukajšnjega sodišča I 191/2019 z dne 25. 10. 2019 (zajeto v vlogi pritožba) se zavrne.

IV. Predlog dolžnika z dne 22. 11. 2019 za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude pri vložitvi pritožbe zoper sklep o zavrženju tukajšnjega sodišča I 191/2019 z dne 25. 10. 2019 (zajeto v vlogi pritožba) se zavrne.

V. Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške v znesku 112,00 EUR v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, po preteku paricijskega roka pa skupaj zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od dneva poteka paricijskega roka dalje do dne plačila.

VI. Stroškovni predlog upnika z dne 24. 1. 2020 se zavrne.

VII. Stroškovni predlog dolžnika z dne 11. 2. 2020 se zavrne.“

4. Tudi zoper **sklep z dne 10. 3. 2020** dolžnik pravočasno po pooblaščencu vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče kot osnovni razlog za sprejete odločitve navedlo, da dolžnik ni bil dovolj skrben pri prevzemanju pošte in da bi moral pri mami redno preverjati, ali je zanj prišla kakšna pošta, posebej iz razloga, ker je vedel za postopek in je zaposlen pri Pošti Slovenije. Z očitkom premajhne skrbnosti se dolžnik nikakor ne strinja in vztraja, da mu sklepa nista bila vročena takrat, kot to pravi matematični izračun po principu fikcije, temveč šele, ko mu je bilo pisanje dejansko izročeno. Res bi dolžnik lahko mamo večkrat vprašal, če je zanj prišla kakšna pošta, vendar to ne spremeni dejstva, da mu mama obeh konkretnih pisanj ni izročila, ko ju je našla v nabiralniku, temveč bistveno kasneje. Seznanila ga ni ne z obvestili ne s pisanji, zato dolžnik ne more odgovarjati za premajhno skrbnost, saj ni njegova dolžnost, da mamo vsak dan sprašuje o pošti. Dolžnik praviloma vso korespondenco opravlja po elektronski pošti, pisne pošiljke zanj so redke in po njih ne sprašuje. Očitek, da bi moral preverjati pošto sploh potem, ko je že bil seznanjen s postopkom in je vložil ugovor, je tudi neutemeljen, saj je ugovor dolžnik vložil v prepričanju, da je pravočasen in utemeljen. Splošno znano je, da stvari na sodiščih potekajo počasi in je bil dolžnik prepričan, da več mesecev, če ne celo let ne bo dobil odgovora in si niti približno ni predstavljal, da bo sodišče o ugovoru odločilo že čez nekaj dni. Dolžnik meni, da je izkazal, da z izpodbijanima odločbama ni bil pravočasno seznanjen in da sta bili pravni sredstvi vloženi pravočasno glede na dejansko objektivno vročitev. Klavzuli pravnomočnosti bi bilo zato treba razveljaviti in ugoditi predlogoma za vrnitev v prejšnje stanje ter o pravnih sredstvih odločiti. Predlaga spremembo sklepa tako, da se dolžnikovim predlogom in pravnim sredstvom v celoti ugodi, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

**O pritožbi zoper sklep z dne 10. 3. 2020:**

6. V pritožbi zoper sklep z dne 25. 10. 2019, s katerim je sodišče prve stopnje kot prepozen zavrglo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, je dolžnik podal navedbe, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno prepoznalo tudi kot predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude pri vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o zavrženju ugovora in predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka pri vložitvi pritožbe zoper sklep o zavrženju ugovora.

_O predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi:_

7. Predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi je sodišče prve stopnje z izpodbijano I. točko izreka sklepa zavrglo kot prepozen. Odločitev je oprlo na tretji odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), po katerem lahko stranka razveljavitev potrdila predlaga v tridesetih dneh, odkar se je seznanila z izdano sodno odločbo.

8. Sodišče je ugotovilo, da dolžnik navaja, da se je s sklepom o izvršbi seznanil dan pred vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da je do seznanitve prišlo 15. 9. 2019, saj je bil ugovor glede na podatke spisa vložen 16. 9. 2019. Tridesetdnevni rok za vložitev predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi iz tretjega odstavka 42. člena ZIZ je tako iztekel 15. 10. 2019, dolžnik pa je razveljavitev klavzule predlagal šele v pritožbi, ki jo je vložil 22. 11. 2019. Predlog je bil torej prepozen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, take odločitve pa pritožba konkretizirano niti ne napada.

_O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi:_

9. Kot prepozen je sodišče prve stopnje zavrglo tudi dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi. Višje sodišče odločitev tudi v tem delu sprejema kot pravilno.

10. Skladno z drugim in tretjim odstavkom 117. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ je treba predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po šestih mesecih od dneva zamude se vrnitev v prejšnje stanje ne more več zahtevati.

11. Kot je bilo že obrazloženo, dolžnik sam trdi, da se je s sklepom o izvršbi seznanil dne 15. 9. 2019, ko mu ga je izročila mama, naslednji dan, 16. 9. 2019, pa je zoper sklep o izvršbi tudi vložil ugovor. S tem dnem je prenehal razlog za zamudo in pričel teči petnajstdnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude ugovornega roka. Rok je iztekel 30. 9. 2019, predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je dolžnik vložil šele 22. 11. 2019, kar je prepozno, zato je odločitev o njegovem zavrženju pravilna. Tudi v tem delu dolžnik v pritožbi ne navaja nobenih konkretnih pritožbenih razlogov.

_O predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o zavrženju ugovora:_

12. Po prvem odstavku 42. člena ZIZ potrdilo o izvršljivosti da sodišče oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji. Po drugem odstavku istega člena pa neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti iz prejšnjega odstavka razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. 13. Predpogoj za nastop pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe je pravilna vročitev odločbe stranki v skladu z določbami ZPP - šele s pravilno vročitvijo stranka pridobi možnost seznanitve s sodbo/sklepom, s pravili o vročitvi pa se zagotavlja tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Veljavnost je nadomestni vročitvi s fikcijo po določbah ZPP mogoče priznati le v primeru, ko ne obstaja niti najmanjši dvom o tem, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom. Pogoji, pod katerimi je mogoče vzpostaviti fikcijo vročitve, so zelo strogi, saj ima takšna oblika vročitve za stranko lahko neugodne posledice1 in lahko v primeru, da je uporabljena napačno, hudo prekrši pravice dolžnika. Sodna praksa pa se je že večkrat tudi izrekla, da je vročitev s fikcijo veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva2, saj v nasprotnem primeru ni realno pričakovanje, da se bo s pisanjem pravočasno seznanila in bo lahko uveljavila svoje pravice v postopku.3

14. Iz pravilno izpolnjenega obvestila sodišču o poskusu vročitve, ki ima lastnost javne listine in dokazuje resničnost podatkov o vročitvi (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), izhaja, da je bil dolžniku sklep o zavrženju ugovora vročen s t.i. fikcijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dne 13. 11. 2019, to je petnajsti dan po tem, ko je bilo dolžniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki (dne 29. 10. 2019).

15. Tako ugotovljenih dejstev dolžnik niti ne prereka, temveč vročitev s fikcijo izpodbija z navedbami, da je zaradi službenih obveznosti cele dni zdoma in da se je s pisanjem dejansko seznanil šele dne 21. 11. 2019, ko mu ga je izročila njegova mama A. A., ki redno prevzema dolžnikovo pošto, vendar pa mu jo izroči vsake toliko, ko se spomni, včasih pa sploh ne.

16. Višje sodišče ugotavlja, da s takimi navedbami dolžnik pravilnosti vročitve ni uspel izpodbiti. Vročitev s fikcijo je namreč pravno veljavna oblika vročitve, ki temelji na zakonu ter nastopi že z iztekom petnajstdnevnega roka, odkar je bilo naslovniku puščeno obvestilo4, in ne šele takrat, ko se je naslovnik s pisanjem tudi dejansko seznanil. Ker je bila v konkretnem primeru vročitev s fikcijo opravljena skladno z zakonskimi določbami in ob upoštevanju vseh procesnih kavtel ter na naslovu, ki ga dolžnik ves čas postopka navaja kot svoj naslov prebivališča (in tega ne v predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ne v pritožbi niti ne prereka), ni podlage za zahtevo, da bi bilo treba šteti, da je bilo pisanje dolžniku vročeno šele takrat, ko se je z njim dejansko seznanil.5 Takšno stališče nima podlage v pravni ureditvi in sodni praksi in bi v celoti negiralo smisel fikcije vročitve, ki je vezana le na potek roka od puščenega obvestila. Dejstvo, da je obvestilo in pisanje iz nabiralnika vzela dolžnikova mati, na pravilnost vročitve ne vpliva (tu je pripomniti, da bi bila skladno s 140. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dolžnikovi materi kot odraslemu članu njegovega gospodinjstva veljavno opravljena tudi morebitna osebna vročitev tega pisanja), ravno tako tudi ne navedbe, da prevzetega pisanja mati nato ni pravočasno izročila dolžniku. So pa te navedbe predmet presoje opravičljivosti razloga za zamudo pri predlogu za vrnitev v prejšnje stanje6 (do česar se bo višje sodišče opredelilo v nadaljevanju tega sklepa).

17. Pravilnosti vročitve sklepa o zavrženju ugovora torej dolžnik ni uspel izpodbiti, zato je sodišče prve stopnje njegov predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti tega sklepa pravilno zavrnilo.

_O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka pri vložitvi pritožbe zoper sklep o zavrženju ugovora:_

18. Dolžnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedel, da je zaradi službenih obveznosti cele dni zdoma, poštni nabiralnik pa prazni njegova mama A. A., ki živi na istem naslovu, vendar pa nima navade, da bi dolžniku prispelo pošto dajala sproti, temveč se na to spomni vsake toliko, včasih pa sploh ne. Tako dolžnik ni bil seznanjen z obvestili o prispeli pošiljki, temveč šele s samimi pošiljkami, ki so bile vržene v nabiralnik, pa še to očitno s precejšnjim zamikom. Ko mu je mama izročila sklep o zavrženju ugovora, ni vedela povedati, kdaj ga je našla v nabiralniku, dolžnik pa ne more odgovarjati za zamudo, če sploh ni bil obveščen o tem, da ga čaka pošiljka in je reagiral takoj, ko je pisanje dobil v roke. Gre za situacijo, ko dolžnik ugovora ni vložil pravočasno brez svoje krivde.

19. Po izvedenem naroku, na katerem je zaslišalo dolžnika in njegovo mamo, je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju ugovora zavrnilo, odločitev pa je tudi po mnenju višjega sodišča materialnopravno pravilna.

20. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je vrnitev v prejšnje stanje mogoča, če je bil rok zamujen iz upravičenega razloga (prvi odstavek 116. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vsebino predpostavke "upravičeni razlog" ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru po pravilih o razlagi pravnih standardov, trditveno in dokazno breme za opravičljivo zamudo pa je na stranki, ki vloži predlog (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da dolžnik tega bremena ni zmogel in opravičljivosti vzroka za zamudo roka ni uspel izkazati.

21. Iz dolžnikovih navedb in iz pričanj dolžnika in njegove matere na naroku izhaja, da dolžnik in njegova mati živita na istem naslovu, pošto pa iz nabiralnika za dolžnika pobira mati, s čimer se dolžnik očitno strinja oziroma taki ureditvi sprejemanja pošiljk ne nasprotuje. Tako dolžnik kot mati sta tudi izpovedala, da mati pošto vedno izroči dolžniku, če dolžnik po pošti vpraša. Ob taki ureditvi sprejemanja pošte višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje glede očitka, da bi moral biti dolžnik bolj skrben in bi moral mamo redno spraševati o morebitni zanj prispeli pošti. Posebej to velja ob dejstvu, da je vedel za tek predmetnega izvršilnega postopka, saj je vložil ugovor zoper sklep o izvršbi in bi moral pričakovati odločitev o tem pravnem sredstvu. Na to ne more vplivati niti navedba, da dolžnik sicer posluje predvsem elektronsko, saj v spisu ni podatka, da bi dolžnik razpolagal z varnim elektronskim predalom, kamor bi mu lahko sodišče vročalo sodna pisanja, zato bi slednja moral pričakovati v pisni, fizični obliki. Dodatno skrbnost pa bi moral dolžnik pokazati tudi zato, ker je zaposlen pri Pošti Slovenije in mu je znan način vročanja pisanj ter tudi posledice posameznega načina vročanja. Pavšalnih trditev, da je bil od doma odsoten zaradi službenih obveznosti, dolžnik ni z ničemer izkazal, tudi sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da niti ni trdil, da bi bil odsoten prav vsak dan. Na naroku je celo pojasnil, da dela do pozno zvečer in se takrat vrača domov, poleg tega pa so bili v času teka roka za nastop fikcije vročitve in v času teka pritožbenega roka tudi vikendi in dela prosti dnevi, dolžnik pa ni trdil, da ga tudi ob teh dneh ni bilo doma in da mame vsaj v tem času ne bi utegnil vprašati za prispelo pošto, ter tudi ni pojasnil, kako je v zvezi s sodnimi pisanji ravnal v teh dneh. Na njegovo neskrbnost nakazujejo tudi navedbe, da je zaradi dolgega delovnika vse te dni mamo o prispeli pošti pozabil povprašati.

22. Upoštevaje pojasnjeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik ni ravnal s pričakovano povprečno skrbnostjo, ko je dopustil, da pošto zanj prevzema mama, katere kljub seznanjenosti s postopkom in kljub naravi svoje zaposlitve ni redno spraševal o prispeli pošti. Razlog za zamudo roka za pritožbo zoper sklep o zavrženju ugovora tako ni ravnanje dolžnikove mame, ki mu pravilno vročenega pisanja ni pravočasno izročila, temveč nezadostna skrbnost dolžnika pri ravnanju s pošto, česar pa ni mogoče subsumirati pod zgoraj obrazloženi standard upravičenega razloga za zamudo.

23. Takega zaključka dolžnik s pritožbenim ponavljanjem navedb in očitkov iz predloga, da je rok zamudil zaradi ravnanja svoje matere, ni uspel izpodbiti. Ravno tako ni mogoče slediti navedbam, da je splošno znano, da stvari na sodiščih potekajo počasi in je bil dolžnik prepričan, da več mesecev, če ne celo let ne bo dobil odgovora na svoj ugovor in si niti približno ni predstavljal, da bo sodišče o ugovoru odločilo že čez nekaj dni. Poudariti je namreč, da je eno temeljnih in bolj poudarjenih načel izvršilnega postopka tudi načelo hitrosti postopka, ki je uzakonjeno v prvem odstavku 11. člena ZIZ (ta določa, da mora v postopku izvršbe in zavarovanja sodišče postopati hitro), zato hiter in ažuren sprejem odločitve za dolžnika ne bi smel biti nepričakovan oziroma presenetljiv.

24. Ker torej dolžnik ni uspel izkazati opravičljivosti razloga za zamudo roka za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju ugovora, je sodišče prve stopnje njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravilno zavrnilo.

_O stroških postopka v zvezi s predlogoma za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in predlogoma za vrnitev v prejšnje stanje:_

25. Ker dolžnik s svojimi predlogi ni uspel, je pravilna odločitev iz izpodbijane VII. točke izreka sklepa, da sam krije svoje stroške pristopa na narok dne 11. 2. 2020 (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Pravilna je tudi odločitev iz V. točke izreka sklepa, da mora dolžnik upniku povrniti njegove stroške pristopa na narok, ki so bili potrebni za predmetno izvršbo in je z aktivnim sodelovanjem na naroku in postavljanjem vprašanj upnik tudi dosegel zavrnitev dolžnikovih predlogov (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ). Konkretnih pritožbenih navedb dolžnik na tem mestu ne podaja, ob uradnem preizkusu pa je višje sodišče ugotovilo, da so bili stroški tudi po višini odmerjeni skladno z veljavno Odvetniško tarifo.

_Sklepno:_

26. Po vsem pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžnikovo neutemeljeno pritožbo zoper sklep z dne 10. 3. 2020 zavrnilo in sklep v izpodbijanih I., II., III., IV., V. in VII. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**O pritožbi zoper sklep z dne 25. 10. 2019:**

27. Po določbi tretjega odstavka 9. člena ZIZ je pritožbo treba vložiti v osmih dneh od vročitve izpodbijanega sklepa. Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Če se vloga vloži v elektronski obliki, se šteje čas, ko jo je prejel informacijski sistem sodstva, za trenutek izročitve sodišču, na katerega je naslovljena (prvi, drugi in tretji odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik je bil o roku za vložitev pritožbe v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pravilno poučen.

28. Kot je bilo že pojasnjeno, je bil izpodbijani sklep o zavrženju ugovora dolžniku vročen s t.i. fikcijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dne 13. 11. 2019, pritožbeni rok pa je torej potekel v četrtek 21. 11. 2019. Glede na dohodni zaznamek sodišča in datum na pritožbi jo je dolžnik po pooblaščencu sestavil in na sodišče vložil po elektronski poti 22. 11. 2019, kar je že po izteku pritožbenega roka.

29. Glede na navedeno in ker dolžnik po vsem zgoraj obrazloženem tudi ni uspel s predlogi za vrnitev v prejšnje stanje in s predlogi za razveljavitev klavzul pravnomočnosti izdanih sklepov, je višje sodišče dolžnikovo pritožbo zoper sklep z dne 25. 10. 2019 zavrglo kot prepozno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**O stroških pritožbenega postopka:**

30. Dolžnik s pritožbama zoper sklepa z dne 10. 3. 2020 in 25. 10. 2019 ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 VSL sklep I Ip 177/2010 z dne 1. 4. 2010. 2 Prim. npr. VSRS sklep II Ips 793/2008 z dne 24. 3. 2011, VSL sklep IV Cp 4725/2010 z dne 4. 1. 2011, VSL sklep IV Cp 1974/2013 z dne 14. 8. 2013, VSL sklep I Cp 486/2017 z dne 11. 5. 2017, VSM sklep I Cp 598/2017 z dne 29. 8. 2017 in drugi. 3 Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-279/08 z dne 9. 7. 2009. 4 Prim. npr. VSRS Sklep I Up 217/2017 z dne 17. 1. 2018, VSRS Sklep X Ips 43/2017 z dne 11. 4. 2017, VSRS Sklep X Ips 456/2014 z dne 17. 2. 2015, VSRS sklep III Ips 3/2013 z dne 20. 3. 2013, VSRS sklep II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012 in ostali, tako tudi VSL Sklep Cst 276/2019 z dne 12. 6. 2019, VSL Sklep I Cp 2369/2018 z dne 25. 1. 2019, VSL Sklep II Cp 2080/2018 z dne 31. 12. 2018 in številni drugi. 5 Tako tudi Galič, A., v Ude. L., in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, GV Založba Ljubljana, 2010, stran 122. 6 Več o razmejitvi med predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in predlogom za vrnitev v prejšnje stanje glej Galič, A., v Ude. L., in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba Ljubljana , 2005, stran 476 in 477.