Jedro

Po neuspešnem poskusu vročitve sodbe, ki je bila s sodišča odposlana 12. 7. 2019, je bila tožnikovemu pooblaščencu sodba puščena v njegovem poštnem predalčniku 30. 7. 2019. Ker pa je bil to čas sodnih počitnic, ki so trajale od 15. 7. 2019 do 15. 8. 2019, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je začel teči rok 30 dni za vložitev pritožbe zoper sodbo šele prvi naslednji dan po koncu sodnih počitnic, to je 16. 8. 2019 (tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih). Zadnji dan roka za vložitev pritožbe je bila sobota, 14. 9. 2019, zato se je rok za pritožbo zoper sodbo z dne 2. 7. 2019 iztekel 16. 9. 2019 (četrti odstavek 111. člena ZPP). Tožnik je pritožbo zoper sodbo poslal na sodišče priporočeno po pošti 18. 9. 2019, kar pomeni, da je zamudil rok za vložitev pritožbe. Zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pritožbo tožnika z dne 18. 9. 2019 zavrglo kot prepozno.

2. Tožnik v pritožbi zoper sklep vztraja, da je bila pritožba zoper sodbo v predmetni zadevi vložena pravočasno. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Navaja, da je njegov pooblaščenec sodbo z dne 2. 7. 2019 sprejel 18. 8. 2019, kar je razvidno iz podpisane povratnice v spisu. Zato je ugotovitev sodišča, da je bila sodba pooblaščencu tožnika vročena 14. 8. 2019 (fikcija vročitve) napačna in brez podlage. Sklicuje se na dokumentacijo v spisu, zlasti na povratnico. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi tako, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pritožba je prepozna, če je vložena po preteku zakonskega roka zanjo (prvi in drugi odstavek 343. člena ZPP), rok za pritožbo zoper sodbo pa znaša 30 dni (prvi odstavek 333. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je pritožbo pravilno zavrglo kot prepozno. Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje.

6. Pritožba napačno navaja, da iz podpisane povratnice o vročitvi sodbe z dne 2. 7. 2019 izhaja, da je pooblaščenec tožnika sodbo prejel 18. 8. 2019. Pooblaščencu tožnika namreč sodba ni bila vročena proti podpisu, ampak na podlagi pravil o fikciji vročitve. Tudi ne drži, da je sodišče kot datum vročitve sodbe štelo 14. 8. 2019. Po neuspešnem poskusu vročitve sodbe, ki je bila s sodišča odposlana 12. 7. 2019, je bila tožnikovemu pooblaščencu sodba puščena v njegovem poštnem predalčniku 30. 7. 2019. Ker pa je bil to čas sodnih počitnic, ki so trajale od 15. 7. 2019 do 15. 8. 2019, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je začel teči rok 30 dni za vložitev pritožbe zoper sodbo šele prvi naslednji dan po koncu sodnih počitnic, to je 16. 8. 2019 (tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, Ur. l. RS, št. 94/2007). Zadnji dan roka za vložitev pritožbe je bila sobota, 14. 9. 2019, zato se je rok za pritožbo zoper sodbo z dne 2. 7. 2019 iztekel 16. 9. 2019 (četrti odstavek 111. člena ZPP). Tožnik je pritožbo zoper sodbo poslal na sodišče priporočeno po pošti 18. 9. 2019, kar pomeni, da je zamudil rok za vložitev pritožbe. Zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.

7. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče skladno z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo.