Jedro

Vprašanje dovolitve ali zavrnitve določenega dokaznega predloga je namreč (tudi) stvar dokazne presoje sodišča in sodi v sfero dejanskega stanja

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (II., III. in IV. točki izreka) razveljavi ter se zadeva v tem razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo izdajo in izdelavo sodbe.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje pod I. točko sklep o izvršbi razveljavilo za znesek 5.000,00 EUR in pravdni postopek za ta znesek ustavilo. Pod II. točko je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka sklepa za znesek 2.917,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 11. 2015 dalje in za izvršilne stroške v znesku 74,00 EUR. Pod III. točko je ugotovilo, da terjatev tožene stranke v višini 7.917,69 EUR ne obstoji. Pod IV. točko pa je odločilo o pravdnih stroških.

2. Toženec s pravočasno pritožbo uvodoma izpodbija odločitev pod II. in IV. točko sodbe, v obrazložitvi pritožbe pa tudi zavrnitev pobotnega ugovora, torej tudi odločitev pod III. točko. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev in zavrženje tožbe oziroma podredno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma spremembo prvostopne sodbe. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sprva velja pojasniti, da je pritožbeno sodišče vsled nejasnosti toženčeve izjave, v kolikšnem delu izpodbija sodbo, štelo, da se obseg izpodbijanja v celoti pokriva z njegovim pritožbenim interesom in da torej izpodbija odločitev pod II., III. in IV. točko sodbe (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6. Toženec utemeljeno izpostavlja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njegovega dokaznega predloga za „izdelavo cenitve motornega vozila s strani sodnega cenilca“, katerega je stavil že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pritožbeno sodišče ne sme samo nadomestiti manjkajočih razlogov za neizvedbo dokaza. Vprašanje dovolitve ali zavrnitve določenega dokaznega predloga je namreč (tudi) stvar dokazne presoje sodišča in sodi v sfero dejanskega stanja. Nepopolna, površna ali pavšalna obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga zato ogroža tudi pravico do pritožbe. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe in predloge strank vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Ker se sodišče prve stopnje do stavljenega dokaznega predloga ni opredelilo, je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kateri sankcionira kršitve postopka, ki na ustavni ravni predstavljajo kršitev pravice do enakega varstva oziroma pravice do poštenega sojenja (22. člen Ustave RS)

7. Takih procesnih napak kot je gornja, ki je bila storjene pred sodiščem prve stopnje, ni mogoče odpraviti v postopku pred pritožbenim sodiščem1, saj bi opredeljevanje pritožbenega sodišča do dokaznega predloga pomenilo kršitev pravice do pritožbe, ker bi bil te navedbe obravnavane in preizkušane le na eni stopnji sojenja. Zaradi vrnitve zadeve sodišču prve stopnje pa bo postopek trajal manj časa kot če bi bil izveden pred pritožbenim sodiščem, saj bi moralo pritožbeno sodišče v zadevi opraviti obravnavo (347. člen ZPP). Ker pravica strank do sojenja v razumnem roku zaradi razveljavitve tako niti ne bo kršena, je bilo pritožbi ugoditi, sodbo prvostopnega sodišča v izpodbijanem delu razveljaviti ter zadevo v tem razveljavljenem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo izdajo in izdelavo sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP). Preostalih postopkovnih dejanj pred izdajo sodne odločbe ni bilo potrebno razveljaviti, saj se kršitev nanaša le na sodbo, ne pa tudi na postopek pred njeno izdajo.

8. V kolikor bo prvo sodišče ob ponovnem presojanju utemeljenosti tožbenega zahtevka ugotovilo, da brez ponovnega odprtja obravnave ne more odločiti, lahko na podlagi 292. člena ZPP sklene, da se končana obravnava znova začne.

9. V novem sojenju bo ugotovljeno procesno kršitev potrebno odpraviti z jasno in skrbno utemeljitvijo o dokaznem predlogu. Kljub temu, da pritožbeno sodišče zaradi ugotovljene procesne kršitve utemeljenosti ostalih pritožbenih navedb niti ni moglo presojati, velja izpostaviti pritožbeno trditev, da je toženec ugovarjal tožbenemu zahtevku po višini in da je tako ostalo v celoti nerešeno vprašanje, ali je bil avtomobil prodan za ustrezno tržno ceno, od česar naj bi bila po toženčevih trditvah odvisna tudi utemeljitev tožbenega zahtevka po višini. Zato bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju tudi skrbneje presoditi, ali višina tožbenega zahtevka med pravdnima strankama dejansko ni sporna, kot je to zaključilo v izpodbijani sodbi.

10. Zaradi razveljavitve bo o stroških, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom, odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče pritožbo zavrže. 1 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 329/2017 z dne 22. 2. 2018.