Jedro

Prepoved začetka uporabe tlačne posode temelji na 8. alinei 2. odstavka 16. člena Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS). V skladu s Pravilnikom o utekočinjenem naftnem plinu je za rezervoarje, ki so nameščeni pod zemljo potrebno upoštevati ne glede na prostornino, pogoje, ki so predpisani v predpisih o tehničnih normativih in standardih, ki veljajo za podzemne tlačne posode.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo prvostopenjskega organa, ki je toženi stranki prepovedal začetek uporabe tlačne posode pri uporabnici AA, ker postavitev tlačne posode ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za obratovanje-knjige pregledov tlačne posode. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da ima rezervoar pridobljeno potrdilo o pregledu konstrukcije in o prvem tlačnem preizkusu, s katerim je bilo ugotovljeno, da je izvedba posode v skladu s predpisi iz 2. člena Pravilnika o pregledu in preizkušanju tlačnih posod in da je izvedena v skladu s pregledano in odobreno tehnično dokumentacijo. Prvi tlačni preizkus se opravi brez vgrajene opreme zato, da se ugotovijo trdnost, nepropustnost in stanje oblike tlačne posode. Prevzemni pregled pa se opravi pri uporabniku na mestu postavitve in se z njim ugotavlja pravilnost postavitve posode, varnostne in druge predpisane opreme ter ukrepe za tehnično pravilno in varno obratovanje oziroma uporabo. Nepravilnosti, ki jih je ugotovil prvostopenjski organ, pa se lahko ugotovijo šele v postopku tlačnega preizkusa. Obravnavana tlačna posoda je mali rezervoar, vendar pa bi morala biti glede na to, da gre v obravnavanem primeru za podzemni rezervoar, izpolnjevati tudi zahteve, ki veljajo za podzemne rezervoarje, saj je glede na zahtevo iz točke 4.4.7.3. Pravilnika o utekočinjenem naftnem plinu možno male rezervoarje za plin vgrajevati le kot nadzemne rezervoarje. Rezervoarje za plin je možno vgraditi pod zemljo le ob izpolnjevanju pogojev, ki so določeni za podzemne rezervoarje, ki so lahko samo ležeči in valjaste oblike, kar pa obravnavani rezervoar ni, saj gre za pokončno tlačno posodo, ki je vkopana v zemljo navpično. Pritožbo tožeče stranke je zavrnila potem ko je ocenila, da je bil postopek organa prve stopnje pravilen ter da je izpodbijana odločba pravilna na zakonu utemeljena.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke in navaja, da se strinja z ugotovitvijo organa druge stopnje, da gre v primeru konkretne tlačne posode za mali rezervoar, ki je valjčna pokončna tlačna posoda, navpično vkopana v zemljo. Strinja se, da se skladno s Pravilnikom o pregledu in preizkušanju tlačnih posod kontrolira in preverja postavitev šele pri prevzemnem pregledu, nikakor pa se ne more strinjati s trditvijo, da je bilo možno nepravilnost, kot je v izpodbijani odločbi ugotovljena domnevna nepravilna postavitev, ugotoviti šele v tej fazi. V prvem delu predpisanega prvega pregleda tlačne posode je pristojni organ, pred izdajo potrdila, preveril vso tehnično dokumentacijo. Med tehnično dokumentacijo, ki jo je moral nujno upoštevati, spada tudi odločba Republiškega energetskega inšpektorata, s katero je bila proizvajalcu A. S.p.a., Italija, odobrena konstrukcija tlačnih posod te vrste za vkopano ali nadzemno izvedbo. Navedena odločba, ki še vedno nespremenjena velja, torej izhaja iz dejstva, da take tlačne posode izpolnjujejo vse predpisane pogoje tako za vkopano kot za nadzemno postavitev. V nasprotnem primeru pač ne bi bila izdana odločba s tako vsebino. Trditev tožene stranke, da ostali primeri odobrene enake postavitve enakih tlačnih posod niso relevantni in da bi se o drugih pritožbah odločalo posebej, če bi do njih prišlo, dokazuje, da pristojni organi ravnajo protislovno. Dejstvo je, da bi moral isti organ ob enakih predpisih v identičnih primerih odločati enako, torej je logično pričakovati, da bo ravnal tudi v tem primeru po dosedanji praksi. Če bi res držalo, da je konkretna postavitev nepravilna, bi to pomenilo, da so pristojni organi pri vseh ostalih prevzemnih pregledih, ko so bile v enakih okoliščinah izdane knjige pregledov, kršili predpise. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Zastopnik javnega interesa, Državni pravobranilec Republike Slovenije, je prijavil udeležbo v tem postopku, odgovora na tožbo pa ni podal. Tožba ni utemeljena. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 30/01-ZODPM-C) v 20. členu med drugim določa, da z dnem uveljavitve zakona prevzame Tržni inšpektorat Republike Slovenije delovno področje republiškega gradbenega inšpektorata v delu, ki se nanaša na nadzor nad tlačnimi posodami, plinovodnimi sistemi in napravami. Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99-ZTZPUS) v 16. členu določa, da inšpekcijski organi nadzorujejo v skladu s pristojnostmi za posamezne proizvode, ki izhajajo iz predpisov o organizaciji in delovnem področju ministrstev, izpolnjevanje zahtev tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in predpisov, navedenih v 20. členu zakona. V 8. alinei 2. odstavka 16. člena pa je določeno, da pristojni inšpektor lahko prepove začetek uporabe, omeji uporabo ali odredi prenehanje uporabe neskladnih proizvodov. Med tožečo in toženo stranko ni sporno, da je tlačna posoda proizvajalca A. S.p.a., Italija, na mestu postavitve vkopana v zemljo tako, da je v izkopano luknjo v zemlji postavljena navpično, iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu pa izhaja, da konstrukcijska rešitev pregledanega podzemnega rezervoarja ni skladna z določili za podzemne rezervoarje, določenimi v Pravilniku za utekočinjeni naftni plin (Uradni list RS, št. 22/91). Skladno s Pravilnikom o pregledu in preizkusu tlačnih posod (Uradni list RS, št. 84/97) je takrat pristojni Republiški energetski inšpektorat, za zadevno tlačno posodo opravil prvi tlačni preizkus in pregled konstrukcije ter dne 24. 9. 1999 izdal potrdilo o tem. Ugovor tožeče stranke, da pregledana tlačna posoda po svojih tehničnih lastnostih ni podzemni rezervoar, kakor ga definira Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu v točki 2, pač pa gre za mali rezervoar, ki je opredeljen v točki 4, ni utemeljen. Pravilnik v poglavju 4.4.3. določa lokacijo postavitve malega rezervoarja in med pogoji za postavitev malega rezervoarja v alinei 4.4.7.3. določa, da mora biti razdalja od dna rezervoarja do nivoja tal najmanj 10 cm, če pa so ventili na dnu rezervoarja, mora razdalja omogočati upravljanje ventilov. V poglavju 4.4.9 pa določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko mali rezervoarji in kontejnerji postavijo v objekte. V poglavju mali rezervoarji in kontejnerji tako ni predvideno, da bi se lahko mali rezervoarji in kontejnerji namestili kot podzemni rezervoarji. Upoštevaje navedeno je potrebno v skladu s Pravilnikom o utekočinjenem naftnem plinu, za rezervoarje, ki so nameščeni pod zemljo, upoštevati ne glede na prostornino rezervoarjev, pogoje, ki so predpisani v predpisih o tehničnih normativih in standardih, ki veljajo za podzemne tlačne posode. Po določbi 1.6. Pravilnika o utekočinjenem plinu je mali rezervoar za plin zaprta posoda za skladiščenje plina, katere prostornina ne presega 5 m3 in je izdelana po standardih in predpisih o tehničnih normativih za stabilne tlačne posode le, če je locirana na prostem, oziroma v objektu v skladu s 4.4. poglavjem Pravilnika za utekočinjeni plin. Ugovor tožeče stranke, da bi ji moralo biti izdano dovoljenje za uporabo, glede na to, da je dne 24. 9. 1998 tlačna posoda od tedaj pristojnega pooblaščenega inšpektorja Republiškega energetskega inšpektorata pridobila potrdilo o pregledu konstrukcije in prvem tlačnem preizkusu, ni utemeljen. Kakor je bilo tožeči stranki pojasnjeno že v navedenem potrdilu, je bil na spornem rezervoarju opravljen le tlačni preizkus, pri tem pa je bila tožeča stranka opozorjena, da bo morala po postavitvi na mesto obratovanja oziroma pred prvim polnjenjem posodo prijaviti pristojnemu inšpektoratu zaradi pregleda rezervoarja in izdaje knjige pregledov tlačne posode, kar je bilo v zadevi tudi storjeno. V tem postopku pa je bil zaradi že navedenih nepravilnosti prepovedan začetek uporabe tlačne posode. V ostalem delu sodišče sledi razlogom izpodbijane odločbe in jih v skladu z 2. odstavkom 67. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00-ZUS) ne ponavlja.

Ker je torej izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in na zakonu utemeljena, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo ni našlo nepravilnosti, je na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.