Jedro

V obravnavanem gospodarskem sporu je tožnica vložila tožbo na ugotovitev ničnosti (podredno izpodbojnosti) sklepov skupščine o povečanju osnovnega kapitala družbe A. d.o.o. in ugotovitvi ničnosti vpisov v sodni register, ki so sledili sprejetim skupščinskim sklepom. Vložila je tudi predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, s katero bi se drugemu tožencu prepovedalo odtujiti in obremeniti poslovni delež v družbi A. d.o.o. Obstajati mora povezanost vsebine začasne odredbe in glavne terjatve (tožbenega zahtevka). Z začasno odredbo se lahko začasno zavaruje le terjatev, ki je predmet sodnega postopka. Poleg tega morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah tožbenega zahtevka. Z začasno odredbo upnik ne sme doseči zavarovanja, ki mu ga ne bo dala niti sodba, s katero bo ugodeno njegovemu tožbenemu zahtevku. Navedeno v pritožbi izpostavlja tudi pritožnik in v tem kontekstu utemeljeno graja postopanje sodišča prve stopnje, ki je pogoje za izdajo začasne odredbe presojalo v povezavi s terjatvijo tožnice na skupnem premoženju bivših zakoncev (poslovnem deležu drugega toženca v A. d.o.o.) in ne v povezavi z vtoževano terjatvijo. Poslovni delež, katerega odtujitev in obremenitev želi tožnica z izdano začasno odredbo doseči, tako ni več predmet skupne lastnine. Zato se postavlja vprašanje, ali je stanje v sodnem registru takšno, da bi ga bilo treba za zagotovitev sodnega varstva, ki ga v tej pravdi uveljavlja tožnica, z začasno odredbo ohraniti. Gre torej za vprašanje primernosti in dopustnosti predlagane začasne odredbe za zavarovanje vtoževane nedenarne terjatve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za odločbo, s katero bo sodišče prve stopnje ponovno odločilo o ugovoru druge tožene stranke.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor druge tožene stranke (v nadaljevanju drugega toženca) zoper sklep o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. I Pg 81/2022-6 z dne 14. 7. 2022 (točka I izreka). Sklenilo je, da so stroški v zvezi z ugovorom nadaljnji pravdni stroški (točka II izreka).

2. Zoper sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)) pritožuje drugi toženec. Vztraja, da morata biti uveljavljana terjatev in začasna odredba v medsebojni povezavi. Med njima mora obstajati kvalitativna vez, torej povezanost vsebine začasnega zavarovanja in glavne terjatve. Z začasno odredbo se lahko zavaruje le terjatev, ki je predmet sodnega postopka, kar velja tudi za regulacijske začasne odredbe. Poleg tega morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah tožbenega zahtevka. Z začasno odredbo upnik ne sme doseči zavarovanja, ki mu ga ne bo dala niti sodba, s katero bo ugodeno tožbenemu zahtevku. Tožbeni zahtevek v konkretnem postopku, t.j. zahtevek na ničnost oz. izpodbojnost sklepov o povečanju osnovnega kapitala družbe A. d.o.o. in vpisov v sodni register, ni v ničemer povezan s predlagano začasno odredbo, s katero se drugemu tožencu prepoveduje odtujiti in obremeniti njegov poslovni delež. Predlog za izdajo začasne odredbe je povezan s tožbenim zahtevkom v zadevi P 15/2018, kjer tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) zahteva delitev skupnega premoženja. Drugi toženec zato meni, da ni podan prvi pogoj za izdajo začasne odredbe. Nadalje pritožnik meni, da se je sodišče prve stopnje pri izdaji regulacijske začasne odredbe nepravilno sklicevalo na obstoj pogoja iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Ob izpolnitvi te predpostavke regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati. Pogoj za izdajo začasne odredbe pa je tudi reverzibilnost. Tega tožnica sploh ni zatrjevala. Brez ustreznih navedb sodišče samo ne sme presojati ali je reverzibilnost podana. Sicer pa se sodišče prve stopnje o tem pogoju tudi ni izreklo. Drugi toženec glede na vse navedeno predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ter sklep o začasni odredbi razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, tožnico pa obsodi na plačilo nastalih stroškov zavarovanja z začasno odredbo.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo kot neutemeljene zavrača pritožbene navedbe in izpostavlja, da s predlogom za izdajo začasne odredbe ni varovala zahtevka iz druge pravde, temveč možnost izterjave terjatve iz tega postopka, t.j. izvedbe vzpostavitve stanja vpisov v sodni register na dan 30. 5. 2022, če bodo skupščinski sklepi ugotovljeni kot nični ali bodo razveljavljeni. Predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Tako opravljeni preizkus je pokazal, da je izpodbijani sklep zaradi napačnega materialnopravnega pristopa sodišča prve stopnje s presojo pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe po 272. členu ZIZ in posledične zmotne presoje utemeljenosti vloženega ugovora drugega toženca, do te mere neustrezno in nezadostno obrazložen, da njegove pravilnosti objektivno ni mogoče preizkusiti (kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), kar je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa.

6. V obravnavanem gospodarskem sporu je tožnica vložila tožbo na ugotovitev ničnosti (podredno izpodbojnosti) sklepov skupščine o povečanju osnovnega kapitala družbe A. d.o.o.1 in ugotovitvi ničnosti vpisov v sodni register, ki so sledili sprejetim skupščinskim sklepom. Vložila je tudi predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, s katero bi se drugemu tožencu prepovedalo odtujiti in obremeniti poslovni delež v družbi A. d.o.o., zap. št. deleža 152894, prepoved pa bi se zaznamovala sodnem registru. Tožnica je med drugim pojasnjevala, da poslovni delež, pri katerem je sodnem registru kot imetnik vpisan drugi toženec, predstavlja skupno premoženje bivših zakoncev, kar je bilo že pravnomočno ugotovljeno s sodno odločbo, ni pa še pravnomočna odločitev o višini deležev na skupnem premoženju. Drugi toženec je z dokapitalizacijo družbe razpolagal s tem poslovnim deležem, ki se je z vstopom novega družbenika v razmerju do osnovnega kapitala zmanjšal (prej je znašal 100% osnovnega kapitala družbe, sedaj pa le 11,38 %), s tem pa je praktično „izvotlil“ upravljalska upravičenja tožnice na tem deležu. 7. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 7. 2022 izdalo predlagano začasno odredbo. Presodilo je, da je izkazan verjeten obstoj terjatve tožnice nasproti drugemu tožencu iz naslova 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), ker je tožnica s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 15/2018 z dne 10. 5. 2019 pridobila terjatev, da je 100 % poslovni delež v družbi A. d.o.o. njuno skupno premoženje (tč. 13 obrazložitve sklepa z dne 14. 7. 2022). Ocenilo je, da zatrjevani obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ) ni izkazan, ker uveljavitev terjatve na skupnem premoženju z dokapitalizacijo družbe ni bila onemogočena ali otežena. Zaključilo pa je, da je izkazan pogoj po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj drugi toženec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici, ki čaka le še na potrditev pravnomočnosti sodbe, s katero je določen delež na skupnem premoženju bivših zakoncev (tč. 16 obrazložitve sklepa z dne 14. 7. 2022).

8. Zoper izdano začasno odredbo je drugi toženec vložil ugovor, v katerem je oporekal izkazanosti pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe, pri čemer je poudaril, da jih je sodišče prve stopnje presojalo v povezavi z zahtevkom za delitev skupnega premoženja iz druge pravde, ne pa z zahtevkom iz te pravde, s katerim predlagana začasna odredba sploh ni povezana. Uveljavljal je tudi neizkazanost in neobrazloženost pogoja reverzibilnosti predlagane regulacijske začasne odredbe.

9. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor drugega toženca zavrnilo z obrazložitvijo, da ne dvomi v pravno povezavo med ničnostjo/razveljavitvijo vpisov (spremembe) podatkov pri povečanju osnovnega kapitala družbe A. d.o.o. in terjatvijo tožnice do poslovnega deleža drugega toženca ter da bi bilo naknadno sodno varstvo z ničnostnim in izpodbojnim zahtevkom glede izvotljenosti družbeniških upravičenj brez pomena, če bi drugi toženec poslovni delež prodal tretji osebi. Glede pogoja po drugem odstavku 272. člena ZIZ je sodišče prve stopnje ponovilo razloge iz tč. 16 obrazložitve sklepa z dne 14. 7. 2022 in dodalo, da je v zadevi izpolnjen tudi pogoj reverzibilnosti.

10. Upoštevaje določilo 272. člena ZIZ je predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve utemeljen, če so izkazane naslednje predpostavke: obstoj ali verjeten nastanek terjatve; ena izmed alternativno določenih predpostavk iz druge2 ali tretje3 alineje drugega odstavka; ter t.i. reverzibilnost.4 Materialnopravni predpogoj za izdajo vsake začasne odredbe pa je tudi, da se z njo lahko doseže namen zavarovanja (prvi odstavek 273. člena ZIZ).

11. Obstajati mora povezanost vsebine začasne odredbe in glavne terjatve (tožbenega zahtevka). Z začasno odredbo se lahko začasno zavaruje le terjatev, ki je predmet sodnega postopka. Poleg tega morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah tožbenega zahtevka. Z začasno odredbo upnik ne sme doseči zavarovanja, ki mu ga ne bo dala niti sodba, s katero bo ugodeno njegovemu tožbenemu zahtevku.5

12. Navedeno v pritožbi izpostavlja tudi pritožnik in v tem kontekstu utemeljeno graja postopanje sodišča prve stopnje, ki je pogoje za izdajo začasne odredbe presojalo v povezavi s terjatvijo tožnice na skupnem premoženju bivših zakoncev (poslovnem deležu drugega toženca v A. d.o.o.) in ne v povezavi z vtoževano terjatvijo.

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje že v sklepu o zavarovanju glede verjetnega izkaza terjatve tožnice iz naslova ničnosti (podredno izpodbojnosti) sklepov in ugotovitve ničnosti vpisov v sodni register ni navedlo nobenih razlogov o odločilnih dejstvih, ki se nanašajo na ta zahtevek, saj je ugotavljalo in ugotovilo obstoj terjatve tožnice iz naslova skupnega premoženja bivših zakoncev (kar je predmet druge pravde). Tudi pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ ni presojalo v povezavi z vtoževano terjatvijo, pač pa z terjatvijo iz naslova skupnega premoženja. Predmet pravde, v kateri je tožnica predlagala začasno odredbo, ni delitev skupnega premoženja bivših zakoncev po določilih ZZZDR, pač pa ničnostni oz. izpodbojni zahtevek po določilih Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakona o sodnem registru (ZSreg). Obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe bi sodišče moralo presoditi v razmerju do terjatve v predmetnem postopku. V sedaj izpodbijanem sklepu pa kljub konkretnim ugovornim očitkom o neustreznosti in pomanjkljivosti obrazložitve, sodišče prve stopnje ustrezne presoje (ponovno) ni opravilo in se o tem ni izreklo. Izpodbijani sklep je zato obremenjen z uradoma upoštevno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

14. Poleg tega pa sodišče druge stopnje ob vpogledu v javno objavljene podatke sodnega registra za družbo A. d.o.o. ugotavlja, da je tožnica že dne 4. 10. 2022 (že pred izdajo izpodbijanega sklepa) na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 15/2018 z dne 11. 3. 2022 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 614/2022 z dne 4. 10. 2022 dosegla delitev skupnega premoženja - poslovnega deleža drugega toženca tako, da se je le-ta razdelil na dva poslovna deleža, katerih imetnika sta drugi toženec in tožnica, vsak v deležu 5,69% osnovnega kapitala. Poslovni delež, katerega odtujitev in obremenitev želi tožnica z izdano začasno odredbo doseči, tako ni več predmet skupne lastnine. Zato se postavlja vprašanje, ali je stanje v sodnem registru takšno, da bi ga bilo treba za zagotovitev sodnega varstva, ki ga v tej pravdi uveljavlja tožnica, z začasno odredbo ohraniti6 oziroma kakšen vpliv bi na realizacijo za tožnico ugodne sodne odločbe imelo dejstvo, da bi drugi toženec s svojim poslovnim deležem (ki ni več premet skupnega premoženja) razpolagal. Gre torej za vprašanje primernosti in dopustnosti predlagane začasne odredbe za zavarovanje vtoževane nedenarne terjatve, na kar vseskozi utemeljeno opozarja tudi pritožnik in do katerega se sodišče prve stopnje (še) ni opredelilo.

15. Ugotovljenih pomanjkljivosti pritožbeno sodišče ne more sanirati na drugi stopnji, saj bi s tem dejansko prvič presojalo pogoje za izdajo predlagane začasne odredbe, s tem pa bi poseglo v pravico pravdnih strank do pravnega sredstva, zaradi česar ni pogojev za spremembo odločitve o ugovoru. Pritožbi drugega toženca je zato ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

16. V novem postopku bo sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj izpostavljenih izhodišč ponovno presodilo utemeljenost ugovora drugega toženca zoper sklep o začasni odredbi, pri čemer naj predvsem upošteva obstoječe stanje vpisov v sodnem registru za družbo A. d.o.o. in presodi vpliv registrskega stanja na ustreznost in dopustnost predlagane začasne odredbe za zavarovanje vtoževane nedenarne terjatve.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 Dokapitalizacija družbe s stvarnim vložkom, ki ga je zagotovil B. B. kot nov družbenik, ki je prevzel nov poslovni delež zap. št. 291901 v višini 88,62% osnovnega kapitala družbe. 2 Da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali težko nadomestljive škode. 3 Da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. 4 Tako VSM I Cp 708/2022 z dne 25. 10. 2022. 5 Neža Pogorelčnik Vogrinec, Začasne odredba v civilnih sodnih postopkih, GV založba, Ljubljana 2022, str. 28. 6 Da bi imetnik poslovnega deleža, ki je skupno premoženje bivših zakoncev, ostal drugi toženec, za kar si s predlagano začasno odredbo z prepovedjo odtujitve in obremenitve tega poslovnega deleža prizadeva tožnica.