Jedro

Okoliščina, da je preživninski zavezanec notar v kraju stvarno in krajevno pristojnega sodišča, sama zase zahteve po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža predvsem v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, ne ogroža. Služba notarja je samostojna, od sodišča neodvisna služba in preživninska upravičenka niti ne zatrjuje, da bi med preživninskim zavezancem in sodnikom, ki bo odločal o tožbenem zahtevku in o zahtevku iz nasprotne tožbe, obstajala kakršnakoli službena ali zasebna povezava, ki bi lahko vzbujala objektivno upravičen strah pred nepristranskostjo sojenja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V dveh pravdnih postopkih, ki tečeta pred Okrožnim sodiščem v Mariboru po tožbi A. A. zoper mlad. B. A. zaradi znižanja preživnine in po nasprotni tožbi mlad. B. A. zoper A. A. zaradi zvišanja preživnine, je preživninska upravičenka predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki naj o zahtevkih odloči namesto stvarno in krajevno pristojnega sodišča. Predlog je utemeljila z dvomom v nepristranskost slednjega iz razloga, ker naj bi bil preživninski zavezanec, ki je notar, poklicno in osebno povezan z mariborskimi pravniki (odvetniki, notarji, pravosodnimi delavci in drugimi), zaradi česar je sodišče že do sedaj dopuščalo zavlačevanje izvršilnih postopkov, ki so tekli na predlog preživninske upravičenke zoper preživninskega zavezanca. Zato predlaga, naj Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče izven območja Višjega sodišča v Mariboru.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče za postopanje v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

4. Po oceni Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru taki razlogi niso podani. Okoliščina, da je preživninski zavezanec notar v kraju stvarno in krajevno pristojnega sodišča, sama zase zahteve po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža predvsem v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, ne ogroža. Služba notarja je samostojna, od sodišča neodvisna služba in preživninska upravičenka niti ne zatrjuje, da bi med preživninskim zavezancem in sodnikom, ki bo odločal o tožbenem zahtevku in o zahtevku iz nasprotne tožbe, obstajala kakršnakoli službena ali zasebna povezava, ki bi lahko vzbujala objektivno upravičen strah pred nepristranskostjo sojenja. Zato razlogov za delegacijo pristojnosti ni. Taka je praksa Vrhovnega sodišča celo v primerih, ko je stranka postopka odvetnik s sedežem na območju stvarno in krajevno pristojnega sodišča, čeprav so kontakti odvetnika s sodiščem nedvomno pogosti in neposredni (tako npr. sklep I R 25/2013). Prav tako je Vrhovno sodišče v številnih odločbah že pojasnilo, da razloga za delegacijo ne predstavlja nezadovoljstvo stranke s preteklim odločanjem sodišča (v takih primerih ima stranka na razpolago pravna sredstva) ali s siceršnjim delom sodišča (za uresničitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja). Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja predvideva zakonske mehanizme na področju sodne uprave, zoper sodnika, ki krši sodniško dolžnost, pa se lahko uvede disciplinski postopek ter dvom o nepristranskosti posameznega sodnika - tistega, ki sodi v konkretnem sporu (utemeljenost takega dvoma je razlog za njegovo izločitev po 70. členu ZPP).

5. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.