Jedro

Ko je sodišče druge stopnje reševalo toženčevo pritožbo, je pravilno opozorilo, da gre v tej zadevi za spor, o katerem je potrebno odločati po predpisih o postopku v gospodarskih sporih (dvaintrideseto poglavje zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tožeča stranka je namreč družba z omejeno odgovornostjo in sodi med osebe, za katere veljajo pravila v postopku v gospodarskih sporih (1. točka 489. člena ZPP), toženec pa je bil po lastni izjavi v času sklenitve in izpolnitve v tej zadevi obravnavane špediterske pogodbe obrtnik, torej oseba iz 489.a člena ZPP, sam spor pa izvira iz gospodarskega razmerja pravdnih strank.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi tega sodišča opr. št. I IVL ... z dne 7.6.1995. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo.

Proti tej sodbi je vložil toženec pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot revizijo, saj je pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo pravdnega sodišča revizija in ne pritožba.

Revizija ni dovoljena.

Ko je sodišče druge stopnje reševalo toženčevo pritožbo, je pravilno opozorilo, da gre v tej zadevi za spor, o katerem je potrebno odločati po predpisih o postopku v gospodarskih sporih (dvaintrideseto poglavje zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tožeča stranka je namreč družba z omejeno odgovornostjo in sodi med osebe, za katere veljajo pravila v postopku v gospodarskih sporih (1. točka 489. člena ZPP), toženec pa je bil po lastni izjavi v času sklenitve in izpolnitve v tej zadevi obravnavane špediterske pogodbe obrtnik, torej oseba iz 489.a člena ZPP, sam spor pa izvira iz gospodarskega razmerja pravdnih strank. Toženec sam tudi ne oporeka v svoji reviziji opisani ugotovitvi.

V gospodarskih sporih ni dovoljena revizija, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 450.000,00 SIT (prvi odstavek 497. člena ZPP in 9. člen zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Ur. list RS, št. 55/92). V tej zadevi pa vrednost spornega predmeta (113.977,60 SIT) ne presega tega zneska, kar pomeni, da revizija zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena (drugi odstavek 389. člena ZPP). Ker je ni kot takšne zavrgla že sodnica sodišča prve stopnje (prvi odstavek 389. člena ZPP), je to moralo storiti vrhovno sodišče (392. člen ZPP).