Jedro

Pri dohodnini gre za davek, ki je vezan na posameznika kot fizično osebo in torej za obveznost osebne narave. To velja tudi v primeru, ko dohodek, ki je vir dohodnine, predstavlja dohodek iz opravljanja dejavnosti. V takšnem primeru se pravne posledice stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom kot gospodarskim subjektom, ki je bil zaključen po ZFPPIPP oziroma ZPPSL, ne raztezajo na obveznosti, ki so povezane z davčnim zavezancem kot fizično osebo v zvezi z obveznostjo iz naslova dohodnine. Zato je pravilno stališče obeh davčnih organov, da s stečajem tožnika kot samostojnega podjetnika njegova obveznost iz naslova neplačane dohodnine, odmerjene z izvršljivo odločbo, ni prenehala.

V zvezi z ugovorom, da tožnik ne more biti zavezanec za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče, je že drugostopenjski organ pojasnil, da gre pri tem smiselno za ugovor, s katerim se v postopku davčne izvršbe izpodbija izvršilni naslov, kar pa, skladno z določbo 157. člena ZDavP-2, ni dopustno.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

3. Tožnika se v tem postopku oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom št. DT 42914-139/2009-04 (03022-05) z dne 24. 6. 2009, je Davčna uprava RS, Davčni urad Brežice kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) odločil, da se zoper tožnika opravi davčna izvršba dolgovanega zneska obveznosti, ki na dan 15. 6. 2009 skupno z obračunanimi zamudnimi obrestmi ter stroški davčne izvršbe znaša 14.811,30 EUR (glavnica znaša 10.547,03 EUR, zamudne obresti 4.128,66 EUR, stroški davčne izvršbe 62,59 EUR, stroški za pot izterjevalca 31,30 EUR, stroški prejšnjih izvršb 41,72 EUR), in sicer z rubežem, cenitvijo in s prodajo premičnin, ki so v lasti oziroma posesti dolžnika. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega akta, tožnik ni v roku poravnal svojih obveznosti, zato je prvostopenjski organ v skladu s 143. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, 24/08 in naslednji, v nadaljevanju ZDavP-2) začel davčno izvršbo.

Ker se tožnik s prvostopenjskim sklepom ni strinjal, je vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance RS kot drugostopenjski organ (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo št. DT 499-29-310/2009-2 z dne 20. 4. 2011 zavrnilo. V obrazložitvi odločbe se drugostopenjski organ sklicuje na določbe ZDavP-2. Poudari, da na podlagi 2. odstavka 143. člena ZDavP-2 začne davčni organ davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi, čigar izrek mora vsebovati podatke, določene v 151. členu ZDavP-2. Na podlagi 1. odstavka 144. člena ZDavP-2 je lahko predmet davčne izvršbe vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. V obravnavanem primeru seznam izvršilnih naslovov z dne 17. 6. 2009, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, vsebuje vse sestavine, kot jih določa 145. člen ZDavP-2. Iz seznama je razvidno, na katere obveznosti se nanaša in se jih terja, saj so navedeni izvršilni naslovi (izvršljivi odločbi iz naslova dohodnine za leti 2002 in 2003, izvršljiva odločba iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2007 ter izvršljiva sklepa iz naslova stroškov izterjave), za vsak posamezni izvršilni naslov pa je naveden tudi datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako obveznost posebej. Po navedenem ima izpodbijani sklep o davčni izvršbi vse sestavine, kot jih določa 151. člen ZDavP-2. Zavrne tudi pritožbene ugovore, da sam kot fizična oseba iz naslova dohodnine iz postavk davka iz dejavnosti ne dolguje ničesar in da zaradi stečaja od leta 2006 naprej ne more biti zavezanec. S tem tožnik smiselno izpodbija same izvršilne naslove, kar pa, glede na 157. člen ZDavP-2, ni mogoče. Dodaja še, da se, ne glede na pravnomočnost sklepa o zaključku stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom A., B.B. s.p., za neplačane obveznosti, ki ne izvirajo iz opravljanja dejavnosti, postopek davčne izvršbe nadaljuje, dokler obveznost ne preneha na kakšen drug način (npr. plačilo, zastaranje itd.). Med obveznosti, ki ne izvirajo iz opravljanja dejavnosti, spada tudi dohodnina, ki je osebni davek, odvisen od višine dohodkov in drugih okoliščin fizične osebe. Ob navedenem je davčna izvršba iz naslova dohodnine za leti 2002 in 2003 upravičena. To v obravnavanem primeru velja tudi za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2007. Tožnik se s sklepom ne strinja in ga izpodbija s tožbo. V tožbi, enako kot že v pritožbi navaja, da davčnemu organu ničesar ne dolguje. Poudarja, da ne more biti dolžnik v izvršilnih postopkih oziroma se izvršba zoper njega ne more voditi, saj kot fizična oseba iz naslova dohodnine za leti 2002 in 2003 ne more dolgovati 9.936,37 EUR oziroma 1.326,21 EUR. Gre očitno za obveznost, ki se je nanašala na delovanje njegovega s.p. Bistveno je, da gre v sklopu dohodnine za davek od dejavnosti, kar pa ne more biti več predmet same izterjave. Ta dohodnina namreč nima povezave z dohodkom njega kot fizične osebe, ampak je bila v celoti vezana na obstoj podjetništva. Stečaj je zato relevantna okoliščina, ki bi jo bilo potrebno upoštevati. Tožnik je prepričan, da gre v okviru dohodnine dejansko za davek od dejavnosti, vendar pa tega zaradi pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa ne more preveriti. Poudarja, da davka od dejavnosti, kot ene od postavk dohodnine, ni mogoče prenašati na kakršnekoli način na tožnika kot fizično osebo.

Navaja še, da je bil nad A., B.B. s.p. začet in s sklepom Okrožnega sodišča v Ž. St 8/2006 z dne 15. 6. 2006 takoj zaključen stečajni postopek. Po pravnomočnosti tega sklepa pa je prišlo tudi do izbrisa iz registra samostojnih podjetnikov, s tem pa je prišlo tudi do izbrisa vseh obveznosti samostojnega podjetnika. Dodaja, da ni uporabnik nepremičnin vse od stečaja dalje in zato tudi ne more biti zavezanec za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče. Meni, da od tožnika ni mogoče terjati nobenega plačila stroškov izterjave, saj iz sklepa ni razvidno, za katere stroške naj bi šlo, in še, da je sklep v tolikšni meri pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi in da toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka. Predlaga tudi, da se ga oprosti plačila sodnih taks, saj je brez zaposlitve in brez denarja.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

K izreku sodbe Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da je bil nad tožnikom kot samostojnim podjetnikom posameznikom (A., B.B. s.p.) s sklepom Okrožnega sodišča v Ž. na podlagi Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in nasl., v nadaljevanju ZPPSL) uveden in zaključen stečajni postopek. Sporno je, ali ima stečajni postopek nad tožnikom kot samostojnim podjetnikom posameznikom vpliv tudi na prenehanje njegovih obveznosti iz naslova dohodnine. Samostojni podjetnik je ena izmed možnih statusnih oblik opravljanja gospodarske dejavnosti, ki pa se od drugih oblik, ki jih predvideva Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09–UPB, v nadaljevanju ZGD) razlikuje po tem, da nima lastnosti pravne osebe. Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika posameznika namreč nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca, to je podjetnika kot fizične osebe. V primeru stečaja samostojnega podjetnika po določbah Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11, v nadaljevanj ZFPPIPP) oziroma prej veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) po uveljavljenem stališču sodne prakse s stečajem prenehajo le terjatve, ki se nanašajo na poslovno dejavnost, ne pa tudi terjatve, ki so osebne narave (npr. sodbi Vrhovnega sodišča II Ips 669/2005, II Ips 76/2006). Glede na določbe Zakona o dohodnini je dohodnina davek od dohodkov fizičnih oseb. Zavezanec za dohodnino je fizična oseba. Pri dohodnini gre za davek, ki je vezan na posameznika kot fizično osebo in gre torej za obveznost osebne narave. To velja tudi v primeru, ko dohodek, ki je vir dohodnine, predstavlja dohodek iz opravljanja dejavnosti. V takšnem primeru se pravne posledice stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom kot gospodarskim subjektom, ki je bil zaključen po ZFPPIPP oziroma ZPPSL, ne raztezajo na obveznosti, ki so povezane z davčnim zavezancem kot fizično osebo v zvezi z obveznostjo iz naslova dohodnine. Glede na navedeno je pravilno stališče obeh davčnih organov, da s stečajem tožnika kot samostojnega podjetnika njegova obveznost iz naslova neplačane dohodnine, odmerjene z izvršljivo odločbo, ni prenehala. Navedba tožnika, da so bile z dnem pravnomočnosti sklepa o izbrisu iz registra samostojnih podjetnikov izbrisane vse obveznosti, glede obveznosti, ki so bile z izvršljivima odločbama o odmeri dohodnine odmerjene tožniku kot fizični osebi zato ne drži. Ugovor, da izpodbijani sklep ni v zadostni meri obrazložen, po oceni sodišča ni utemeljen, saj sklep vsebuje vse elemente, ki jih določa 151. člen ZDavP-2. V zvezi z ugovorom, da tožnik ne more biti zavezanec za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče, pa je tožniku že drugostopenjski organ pojasnil, da gre pri tem smiselno za ugovor, s katerim se v postopku davčne izvršbe izpodbija izvršilni naslov, kar pa, skladno z določbo 157. člena ZDavP-2, ni dopustno.

Glede na navedeno sodišče po pregledu izpodbijanega sklepa in upravnih spisov ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa odločitev pojasnil prvostopenjski organ in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ ter se nanje, kolikor so tožbeni ugovori enaki ugovorom, ki jih je tožnik uveljavljal v pritožbi, tudi sklicuje (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Sodišče zato ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji sklepa pravilno ugotovljeno, izpodbijani sklep je pravilen in na zakonu utemeljen, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti pa sodišče ni našlo. Zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1. K izreku sklepa Na podlagi 1. odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, v nadaljevanju ZST-1) sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. O oprostitvi plačila taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke. Ta mora predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (1. in 2. odstavek 12. člena ZST-1). Upoštevaje v izjavi naveden podatek, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, je sodišče odločilo, kot je navedeno v izreku sklepa.