Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tudi za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe mora biti podan pravovarstveni interes, kot predpostavka za njegovo dopustnost.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo upničin predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče dolžnikom prepovedalo prodajo, obremenitev, razpolaganje in odtujitev nepremičnin upnice vl. št. 2721 k.o. ..., parc. št. 659/1 v deležu 3/5, ki predstavlja v naravi stanovanje v pritličju in vl. št. 1081 k.o. ..., parc. št. 659/3 do deleža 1/3, kolikor je v lasti upnice, to prepoved pa bi vpisalo v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Ljubljani, pri čemer bi takšna začasna odredba veljala do smrti upnice.
Upnica se je proti sklepu brez navedbe pritožbenih razlogov pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da že 8 let traja brez pritožničinega sodelovanja postopek odtujitve njenega stanovanja, v katerem prebiva že 44 let. X. in Y. vodita odtujitev z najemanjem posojil, ki jih nista zmožna vrniti. Sicer pa upnica predlaga, naj sodišče "stornira" izpodbijani sklep in sklep R 433/97 z dne 16.6.1997 ter izda sklep po pritožničinem predlogu.
Pritožba ni utemeljena.
V skladu z določbo 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Razen tega mora upnik verjetno izkazati tudi eno izmed predpostavk, navedenih v 2. odst. tega člena.
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da upnica svoje nedenarne terjatve ni opredelila v takšni meri, da bi sodišče moglo sklepati o njeni verjetnosti. Pritožbeno sodišče se s takim stališčem prvostopenjskega sodišča strinja in k temu še dodaja, da je namen začasne odredbe preprečiti nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine torej omejuje dolžnikovo razpolagalno sposobnost, ker dolžnik z nepremičnino, ki je predmet prepovedi ne more (veljavno) razpolagati.
Vendar se taka prepoved lahko nanaša le na lastnika nepremičnine, kajti le lastnik lahko veljavno odtuji ali obremeni oziroma razpolaga s svojimi nepremičninami in nihče drug. Tako za izdajo predlagane začasne odredbe upnica v konkretnem primeru niti nima pravovarstvenega interesa, ki pa je predpostavka za dopustnost vsake tožbe in tudi predloga za izdajo začasne odredbe.
Pritožbo upnice je iz povedanih razlogov pritožbeno sodišče zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo (2. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ), pri čemer pa glede na upničin pritožbeni predlog, naj sodišče "stornira" tudi sklep R 433/97 z dne 16.6.1997, pritožbeno sodišče poudarja, da je navedeni sklep postal pravnomočen že v letu 1997, zato o njegovi pravilnosti in zakonitosti pritožbeno sodišče ne more več odločati.