Jedro

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje uporabilo zgolj pravila, ki veljajo za delitev stvari (v konkretnem primeru nepremičnine) v solastnini.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se nepremičnina parcela 745/3 (ID ...) k. o. ... deli tako, da se dodeli v izključno last in posest nasprotnemu udeležencu R. K. do celote, ki je dolžan predlagateljici A. J. izplačati razliko v vrednosti njenega solastniškega deleža (I. točka izreka), v zemljiški knjigi se po pravnomočnosti tega sklepa na predmetni nepremičnini vknjiži lastninska pravica na ime nasprotnega udeleženca (II. točka izreka), nasprotni udeleženec je dolžan izplačati predlagateljici znesek 71.200,00 EUR do 1. 7. 2021, do takrat brezobrestno, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka), do izplačila ima predlagateljica zakonito zastavno pravico na nepremičnini k. o. ... parcela 745/3 (ID ...) do višine svojega solastniškega deleža (IV. točka izreka). Sklenilo je tudi, da udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka, skupne stroške postopka pa krijejo udeleženci postopka solidarno v sorazmerju s svojimi solastniškimi deleži, predlagateljica 1/2, nasprotni udeleženec ½, nasprotni udeleženec pa je dolžan predlagateljici na račun plačila sodne takse v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa plačati sodno takso v višini 710,00 EUR.

2. Zoper sklep se predlagateljica po pooblaščenki pravočasno pritožuje. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in postopkovnih kršitev. Navaja, da je predlagateljica tekom postopka izpostavila, da je na osebni račun nasprotnega udeleženca nakazala znesek 36.700,00 EUR in trdila, da gre za njeno posebno premoženje. Na naroku dne 13. 5. 2021 je postavila trditev, da gre najmanj za skupno premoženje. Sodišče je štelo, da denarna sredstva ne morejo biti predmet delitve. Predlagateljica se ne strinja, da denarna sredstva - prihranki ne morejo biti predmet delitve v postopku delitve skupnega premoženja, zato graja odločitev sodišča glede ugotovljenega obsega skupnega premoženja. Pri tem se sklicuje in povzema tudi odločbo VSRS II Ips 479/2006. Navaja, da bi sodišče moralo skupne prihranke šteti med obseg skupnega premoženja, ki bi bil predmet delitve. Zato meni, da je sodišče napačno izhajalo iz obsega skupnega premoženja, znesek 36.700,00 EUR, ki še obstaja na dan odločanja, nedvomno sodi v obseg skupnega premoženja. Sodišče od nasprotnega udeleženca tudi ni zahtevalo predložitve dokazila, da toženec razpolaga z virom denarnih sredstev, s katerim bo lahko izplačal predlagateljico. To dejstvo je pomembno in ima vpliv na odločitev glede načina delitve skupnega premoženja. V kolikor bi se tekom postopka izkazalo, da nasprotni udeleženec teh sredstev nima, bi predlagateljica vztrajala pri stališču, da izplača nasprotnega udeleženca, ker predlagateljica lahko dokaže vir razpoložljivih sredstev za izplačilo nasprotnega udeleženca. Odločitev sodišča o zakoniti zastavni pravici (točka IV. izreka sklepa) ni v v skladu z Zakonom o zemljiški knjigi. Sodišče je zapisalo, da ima predlagateljica zakonito zastavno pravico do višine svojega solastnega deleža, zastavna pravica pa se lahko vpiše v zemljiško knjigo, vendar mora biti poleg označene nepremičnine znan tudi denarni znesek, za katerega se ustanavlja zakonita zastavna pravica. Meni, da na podlagi izdanega sklepa v zemljiški knjigi ni mogoče vpisati zastavne pravice, zaradi česar terjatev predlagateljice ni pravno zavarovana. Sodišče bi moralo pri višini izplačila upoštevati celoten obseg skupnega premoženja, zato ne more biti predmet zastave samo znesek 71.200,00 EUR z obrestmi. Predlagateljica predlaga ugoditev njeni pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in v odgovoru na pritožbo med drugim navedel, da se ne strinja s pritožbenimi navedbami, da gre v primeru sredstev, ki mu jih je predlagateljica nakazala na njegov osebni račun, za njeno posebno premoženje oziroma skupno premoženje, smiselno tudi opozarja, da sodišče obsega skupnega premoženja ni ugotavljalo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o delitvi nepremičnine - parc. št. 745/3 k. o. ..., katere solastnika sta predlagateljica in nasprotni udeleženec. Kot pravno podlago je navedlo drugi odstavek 155. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-11, kot materialnopravno podlago je navedlo določbe drugega, petega in šestega odstavka 70. člena in tretjega odstavka 71. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), stroškovno odločitev pa je oprlo na določbi prvega odstavka 35. člena in 126. člen ZNP2. 6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje uporabilo zgolj pravila, ki veljajo za delitev stvari (v konkretnem primeru nepremičnine) v solastnini. Navedbe predlagateljice kot tudi nasprotnega udeleženca v predmetnem postopku pa potrjujejo pritožbene navedbe, da je predmet delitve v tem sodnem postopku skupno premoženje predlagateljice in nasprotnega udeleženca. Zakon o nepravnem postopku (ZNP), ki ga je v tem postopku uporabiti na podlagi prvega odstavka prehodne določbe 216. člena ZNP-1 glede na to, da je bil predlog vložen 12. 10. 2018, torej pred uveljavitvijo ZNP-13, kot tudi sedaj veljavni ZNP-14, poleg skupnih določb, ki se uporabljajo za postopek delitve solastnine in postopek za delitev skupnega premoženja, vsebujeta še posebne določbe za delitev skupnega premoženja, ZNP v določbah 128. do 130. člena, ZNP-1 pa v določbah 162. do 164. člena, ki so sicer vsebinsko enake. V določbi 128. člena ZNP in enako v določbi 162. člena ZNP-1 je tako določeno, da v postopku za delitev skupnega premoženja sodišče odloči, kateremu od udeležencev se dodelijo posamezne stvari, ki spadajo v skupno premoženje (prvi odstavek), sodišče pa o tem odloči glede na potrebe udeležencev in njihove upravičene interese na posameznih stvareh, kot izhajajo iz zakona ali namena posameznih stvari (drugi odstavek), v postopku za delitev skupnega premoženja se smiselno uporabljajo določbe o delitvi stvari v solastnini (člen 130 ZNP in enako člen 164 ZNP-1). Med načinom delitve skupnega premoženja in delitvijo solastne stvari je pomembna razlika. Pri delitvi skupnega premoženja se skupnim lastnikom glede na ugotovljen delež na celotni masi skupnega premoženja potem dodelijo posamezne stvari iz mase skupnega premoženja5. Določbe o delitvi stvari v solastnini se smiselno uporabljajo.

7. Spisovni podatki potrjujejo pritožbeno navedbo, da je predlagateljica tekom postopka (v predlogu in na naroku 21. 1. 2020) navedla in izpostavila, da je na bančnem računu nasprotnega udeleženca znesek 36.700,00 EUR, ki je njeno posebno premoženje, na naroku 13. 5. 2001 pa je navajala, da ta znesek predstavlja skupno premoženje strank postopka. Da je predmet delitve v tem postopku skupno premoženje strank postopka, iz izpodbijanega sklepa vsebinsko ne izhaja, saj o tem izpodbijani sklep tudi v obrazložitvi nima nobenega razloga. Zato je pritrditi pritožbi, da se sodišče prve stopnje v razlogih sklepa zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča ni opredelilo do navedb strank in ni ugotavljalo potrebnih pravno odločilnih dejstev, med katere spada tudi obseg skupnega premoženja, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Zato je utemeljen pritožbeni očitek o zmotni in tudi nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja, poleg tega pa je sklep obremenjen tudi z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, saj sklepa zaradi izostalih razlogov o pravno odločilnih dejstvih ni mogoče preizkusiti.

8. Ob obrazloženem je bilo zato pritožbi predlagateljice treba ugoditi že iz zgoraj navedenih razlogov in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti v nov postopek sodišču prve stopnje ( 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), saj ugotovljene kršitve in pomanjkljivosti glede na njihovo naravo in okoliščine primera sodišče druge stopnje samo ne more odpraviti. Sodišče prve stopnje bo moralo upoštevati navedbe strank postopka in se v okviru pravilne uporabe materialnega prava do njih najprej tudi ustrezno opredeliti. Ker gre ob zgoraj obrazloženem za cel sklop pravno pomembnih dejstev, jih bo moralo najprej ugotoviti sodišče prve stopnje, saj bi bilo sicer, če bi to prvič storilo pritožbeno sodišče, nesorazmerno poseženo v pravico strank do dvostopenjskega sojenja in pravico do pritožbe, poleg tega z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek tudi ne bo huje kršena pravica strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki bi pretehtala nad pravico do pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 16/2019 z dne 15. 3. 2019. 2 Ur. l. RS, št. 30/86 s spremembami. 3 ZNP-1 se je začel uporabljati 15. 4. 2019. 4 Po prehodni določbi drugega odstavka 216. člena ZNP-1 se v primeru razveljavitve odločbe sodišča prve stopnje in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, postopek nadaljuje po ZNP-1. 5 Primerjaj npr. VS RS II Ips 20/2019 in druge.