Jedro

Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, toženka zdravniškega opravičila (za izostanek z naroka dne 21. 4. 2016), ki bi bil (kot je to potrebno) izdan v skladu z zahtevo iz drugega odstavka 115. člena ZPP, v postopku na prvi stopnji nikoli ni predložila. Ker gre za v zakonu (jasno) predvideno zahtevo, je ni bilo dolžno sodišče prve stopnje v tem oziru nič poučevati, niti se ne more prepričljivo sklicevati na to, da ji le-ta kot laiku ni bila poznana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 21.4.2016 odločilo: - da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 138170/2014 z dne 16.10.2014 v veljavi za plačilo (v roku 8 dni) glavnice v znesku 1.671,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.9.2013 dalje do plačila ter izvršilnih stroškov v znesku 105,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 14.11.2014 dalje do plačila (I. točka izreka), - da je dolžna toženka tožnici v 8 dneh od prejema sodbe povrniti pravdne stroške v višini 448,00 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo razveljavi in v ponovljenem postopku dopusti njeno zaslišanje kot tudi zaslišanje predlagane priče. Poudarja, da je odločitev rezultat enostranske ocene dejanskega stanja in da je sodišče sledilo zgolj tožničinim navedbam. V nadaljevanju navaja, zakaj je v postopku na prvi stopnji zahtevku ugovarjala in kaj naj bi v zvezi s tem navedla. Svoje navedbe naj bi relativno obširno podala v ugovoru in odgovoru na tožbo. Iz vsebine njenih podanih trditev izhaja, da listin v dokaz zatrjevanega ustnega dogovora sicer nima, bo pa zapisano lahko potrdila na zaslišanju. Za zaslišanje je (v odgovoru na tožbo) predlagala pričo A. A., ki je bil z vsebino dogovora ter tožničinim postopanjem seznanjen. Svojega zaslišanja res ni eksplicitno predlagala, vendar pa je v dopolnitvi tožbe prebrala, da se bo le-to opravilo. Prav tako je ocenila, da so njena pisanja v tej smeri jasna. Ker sodišče njenega zaslišanja ni izvedlo, je bila prikrajšanja za izvedbo dokazov v svojo korist. Na vabilo za narok, razpisan dne 21.4.2016, se ni odzvala, ker je bila bolna, o čemer je sodišče seznanila. Sodišče ne more dvomiti v zdravniško potrdilo, ki ga je zdravnik izdal zavarovani osebi in ga je v kopiji predložila sodišču, v originalu pa delodajalcu. Zahteva, da bi se opravičilo za izostanek z naroka moralo predložiti na predpisanem obrazcu, ji kot laiku ni bila poznana, prav tako ji pravni pouk v tej smeri ni bil podan.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku).(1) V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.(2) Slednje pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oz. je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava – drugi odstavek 458. člena ZPP).

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, toženka zdravniškega opravičila (za izostanek z naroka dne 21.4.2016), ki bi bil (kot je to potrebno) izdan v skladu z zahtevo iz drugega odstavka 115. člena ZPP, v postopku na prvi stopnji nikoli ni predložila. Ker gre za v zakonu (jasno) predvideno zahtevo, je ni bilo dolžno sodišče prve stopnje v tem oziru nič poučevati, niti se ne more prepričljivo sklicevati na to, da ji le-ta kot laiku ni bila poznana. Vse predhodno omenjeno pa tudi sicer ni bistveno, saj je toženka v dopisu z dne 20.4.2016 navedla „zgolj“ to, da se vabilu na zaslišanje zaradi zdravstvenih težav ne more odzvati,(3) ne pa tudi, da naj se zato narok ne opravi oziroma da naj se preloži. 8. Predlog za izvedbo določenega zaslišanja (dokaza) mora biti pravočasen in jasen (izrecen).(4) Prav tako mora biti „lasten“, kar pomeni, da pravdna stranka ne more (pritožbeno) uveljavljati predloga, ki ga je podala zgolj nasprotna pravdna stranka(5) (pa ta kasneje iz kakršnegakoli razloga ni bil izveden). In tožnica takšnega pravočasnega in jasnega (izrecnega) predloga po lastnem zaslišanju (oziroma zaslišanju obeh pravdnih strank) v postopku na prvi stopnji nikoli ni podala. Sodišče prve stopnje je nadalje v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo,(6) zakaj je bil tožničin predlog po zaslišanju priče A. A. ne le nepotreben ampak tudi prepozen(7) (in ga kot takega v skladu z določbo 453. člena ZPP ni smelo upoštevati). Ostali očitki, ki se nanašajo na (ne)pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja,(8) pa predstavljajo v tem postopku nedopusten in zato posledično neupošteven pritožbeni razlog.

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani(9) in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami Op. št. (2): Na kar je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijane odločbe tudi opozorilo.

Op. št.(3): Šlo je torej zgolj za opravičilo odsotnosti oziroma nepristopa na narok.

Op. št. (4): Zgolj smiselno podan predlog ne zadošča. Op. št. (5): Skratka ne more se „zanašati“ zgolj na obstoj s strani nasprotne pravdne stranke podanega dokaznega predloga (saj ga lahko slednja kadarkoli umakne).

Op. št. (6): Pri čemer pritožba tem razlogom oziroma zaključkom (ugotovitvam) sodišča prve stopnje ustrezno (to je jasno in konkretizirano/obrazloženo) niti ne oporeka.

Op. št. (7): Na časovne okvirje, v katerih je bilo v predmetni pravdi možno podajati dokazne predloge, je bila toženka opozorjena v pozivu (toženi stranki v sporu majhne vrednosti, naj odgovori na vlogo tožeče stranke) z dne 9.6.2015. Op. št. (8): Gre za navedbe, v katerih pritožnica izraža nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem in opisuje potek dogajanja.

Op. št. (9): Oziroma (pravilneje) ker so bodisi neutemeljeni bodisi nedopustni.