Jedro

Za izpodbijanje odplačnih poslov, sklenjenih med sorodniki, velja v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije enoletni rok za vložitev tožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo in naložilo tožniku, da je dolžan povrniti tožencu stroške postopka v višini 3.907,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je bila tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravdnih (odplačnih) dejanj vložena po izteku enoletnega roka iz 257. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

2. Tožnik se pritožuje iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Podredno predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Za izpodbijanje odplačnih poslov, sklenjenih med sorodniki, velja v skladu s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 2870/2010 triletni rok za vložitev tožbe. Takšen zaključek izhaja tudi iz jezikovne razlage prvega odstavka 257. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, na katere se je sklicevalo sodišče prve stopnje, za utemeljitev stališča o enoletnem roku za vložitev tožbe, v konkretnem primeru niso primerljive.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe ter potrditev sklepa sodišča prve stopnje, tožnik pa naj mu povrne stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za izpodbijanje odplačnih poslov, sklenjenih med sorodniki, velja v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije enoletni rok za vložitev tožbe. Takšno stališče je Vrhovno sodišče izrecno zavzelo v sklepih II Ips 1082/2008 z dne 17. 2. 2011 in II Ips 594/2003 z dne 22. 4. 2004, posredno pa izhaja tudi iz sodb II Ips 920/2007 z dne 19. 3. 2009 in II Ips 701/94 z dne 30. 10. 1996. Tudi v konkretnem primeru predstavlja sporno vprašanje dolžina roka za izpodbijanje odplačnih poslov, sklenjenih med sorodniki, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da zgoraj citirane odločbe Vrhovnega sodišča niso primerljive s konkretno zadevo. Ravno tako ni utemeljeno pritožnikovo sklicevanje na odločbo III Cp 2870/2010 z dne 15. 9. 2010. Odločba III Cp 2870/2010 temelji na neposredno odločilnem stališču (ratio decidendi), da za izpodbijanje sporazuma o razdelitvi premoženja bivših zakoncev po 255. členu OZ velja enoletni prekluzivni rok (če ne gre za neodplačno razpolaganje). Stališče, za katerega se zavzema pritožba, v zadevi III Cp 2870/2010 ni bilo bistveno. Sicer pa je glede enoletnega roka za izpodbijanje odplačnih poslov, sklenjenih med sorodniki, sodna praksa Vrhovnega sodišča, ki je v skladu s 109. členom Zakona o sodiščih zadolženo za njeno poenotenje, jasna in enotna.

6. Stališče o enoletnem roku za izpodbijanje odplačnih poslov, sklenjenih med sorodniki, temelji na jezikovni razlagi 257. člena OZ v zvezi s prvim in drugim odstavkom 256. člena OZ. 256. člen OZ določa samo dve osnovni obliki izpodbojnih tožb. Prva zajema odplačna dejanja in zanjo velja enoletni rok, druga pa zajema neodplačna dejanja in zanjo velja triletni rok. V določbi prvega odstavka 256. člena OZ je zajeta tožba za izpodbijanje vseh odplačnih pravnih dejanj in je posledično drugi odstavek 256. člena vezan na tožbo iz prvega odstavka 256. člena OZ(1). Ker se določba prvega odstavka 257. člena OZ v zvezi z enoletnim rokom sklicuje na tožbo iz prvega odstavka 256. člena OZ, je tudi s pomočjo jezikovne razlage mogoče priti do zaključka o enoletnem roku. Ni torej utemeljena pritožbena navedba, da iz jezikovne razlage 257. člena OZ izhaja drugačen zaključek.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP).

8. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Odgovor na pritožbo ni pripomogel k hitrejši rešitvi zadeve. Zato ne predstavlja potrebnega stroška (155. člena ZPP) in je stroške odgovora dolžan kriti toženec sam.

(1) M Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem (2. knjiga), str. 264.