Jedro

ZKP v 6. točki prvega odstavka 39. člena določa, da sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. V obravnavani zadevi sodnik, ki je v zadevi odločal, ni predlagal svoje izločitve, stranki pa mora biti pravica, da zahteva izločitev sodnika, zagotovljena. Ker v obravnavani zadevi oškodovanec kot tožilec ni bil seznanjen s tem, kdo bo zadevo obravnaval, preden je bilo o njej odločeno, je pritožbeno sodišče pritožbi njegovega pooblaščenca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.

V nadaljnjem postopku bo zahteva za izločitev sodnika D. D., navedena v pritožbi zoper izpodbijani sklep in dodatno v izjavi na odgovor predsednice sodišča Okrajnega sodišča v Ljutomeru, ki jo je podal njegov pooblaščenec, predložena predsedniku sodišča, ki bo o zahtevi izvedel postopek in o njej odločil, po odločitvi predsednika sodišča pa bo sodišče prve stopnje ponovno opravilo preizkus obtožnega predloga.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca oškodovanca kot tožilca A. A. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Ljutomeru je s sklepom I K 51016/2023 z dne 9. 12. 2024 iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena v zvezi s 429. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo obtožni predlog oškodovanca kot tožilca A. A. z dne 2. 12. 2024, vložen zoper obdolženo B. B. zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), ki bi ga naj storila na način, kot je opisan v obtožnem predlogu. Po drugem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženke ter nagrada in potrebni izdatki njenega zagovornika bremenijo oškodovanca kot tožilca.

2.Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca, ki v uvodu pritožbe navaja, da sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne v odločanje pred drugega sodnika posameznika, podrejeno, da zadevo odstopi v reševanje drugemu stvarno pristojnemu sodišču.

3.Na pritožbo je odgovoril zagovornik obdolžene B. B., C. C., odvetnik v Murski Soboti, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4.Pregled zadeve je pokazal naslednje:

5.Pritožba pooblaščenca oškodovanca kot tožilca se ne strinja z odločitvijo sodišča in razlogi v izpodbijanem sklepu, iz katerih izhaja, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje, primarno pa poudarja, da bi moral sodnik D. D., ki je v zadevi odločal, ob prejemu zadeve prenehati z delom v tej zadevi in sporočiti predsedniku sodišča, da je podan razlog za njegovo izločitev po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP, zadeva pa bi morala biti dodeljena drugemu sodniku. V kazenskih zadevah, kjer je bil udeleženec A. A., je bil namreč sodnik D. D. že izločen, to je v zadevah Okrajnega sodišča v Ljutomeru I K 28711/2017, I K 52153/2019 in I K 48168/2022. Pritožba navaja še, da oškodovanec kot tožilec ni mogel predlagati izločitve sodnika pred izdajo izpodbijanega sklepa, saj s tem, da je tudi obravnavano zadevo prejel v reševanje sodnik D. D., ni bil seznanjen.

6.Glede na navedbe pritožbe o izločitvah sodnika v drugih zadevah, in ker oškodovanec kot tožilec pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bil seznanjen s tem, kdo zadevo obravnava, saj je bilo prvo procesno opravilo izdaja izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 377. člena ZKP pri Okrajnem sodišču v Ljutomeru opravilo poizvedbe o zadevah, ki jih je navajala pritožba, v katerih naj bi bil sodnik izločen. Predsednica Okrajnega sodišča v Ljutomeru E. E. je 9. 4. 2025 v odgovoru na poizvedbe, ki mu je priložila sklepe o izločitvah, potrdila navedbe o izločitvi sodnika D. D. v kazenskih zadevah Okrajnega sodišča v Ljutomeru I K 28711/2017, I K 52153/2019 in I K 48168/2022, njen odgovor pa je pritožbeno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 377. člena ZKP poslalo v vednost obdolženki, njenemu zagovorniku in pooblaščencu oškodovanca kot tožilca, da so se lahko o njem izjavili. Izjavo je podal pooblaščenec oškodovanca kot tožilca, ki vztraja pri svoji navedbi, da bi moral biti v obravnavani zadevi sodnik Okrajnega sodišča v Ljutomeru D. D. iz razlogov po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP, ki jih navaja v pritožbi, izločen iz odločanja, ne glede na okoliščino, da je od zadnje odločitve Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, s katero je bil sodnik izločen v zadevi, kjer je bil udeležen A. A., preteklo sedem let. Meni, da je glede na vsebino obrazložitve izpodbijanega sklepa še vedno podan dvom v sodnikovo nepristranskost.

7.ZKP v 6. točki prvega odstavka 39. člena določa, da sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. V obravnavani zadevi sodnik, ki je v zadevi odločal, ni predlagal svoje izločitve, stranki pa mora biti pravica, da zahteva izločitev sodnika, zagotovljena. Ker v obravnavani zadevi oškodovanec kot tožilec ni bil seznanjen s tem, kdo bo zadevo obravnaval, preden je bilo o njej odločeno, je pritožbeno sodišče pritožbi njegovega pooblaščenca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Predlogu pritožbe, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne v odločanje pred drugega sodnika posameznika ali da zadevo odstopi v reševanje drugemu stvarno pristojnemu sodišču, ni mogoče ugoditi, saj je odločanje o zahtevi za izločitev sodnika v pristojnosti predsednika sodišča prve stopnje. V nadaljnjem postopku bo zahteva za izločitev sodnika D. D., navedena v pritožbi zoper izpodbijani sklep in dodatno v izjavi na odgovor predsednice sodišča Okrajnega sodišča v Ljutomeru, ki jo je podal njegov pooblaščenec, predložena predsedniku sodišča, ki bo o zahtevi izvedel postopek in o njej odločil, po odločitvi predsednika sodišča pa bo sodišče prve stopnje ponovno opravilo preizkus obtožnega predloga.

8.Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 39, 39/1, 39/1-6, 277, 277-1, 377, 377/3, 429

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.