Jedro

Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je treba v primeru, če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za predlog za dopustitev revizije, podredno za odlog plačila sodne takse, podredno za obročno plačilo sodne takse z dne 20. 1. 2020.1

2. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, da ni lastnica nepremičnin in ni navedla, da živi v skupnem gospodinjstvu z ženo in sinom. Zato je sodišče prve stopnje njeni izjavi v celoti odreklo dokazno vrednost in predlog tožeče stranke za taksno oprostitev zavrnilo. Podrejeno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka glede na svoje premoženjsko stanje zmožna plačati sodno takso, saj je lastnica nepremičnin v vrednosti, ki po podatkih GURS znaša 250.000,10 EUR.

3. Zoper sklep je pritožbo vložila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter ponovno odloči o predlogu tožeče stranke za taksno oprostitev.

4. V pritožbi je tožeča stranka navedla, da v izjavi o premoženjskem stanju ni navedla neresničnih podatkov, saj je sodišče prve stopnje tudi brez njene izjave z dne 20. 1. 2020 že razpolagalo z dejanskim stanjem o njenem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju. To je bilo v bistvenem podobno dejanskemu stanju, ki je bilo že ugotovljeno v postopku oprostitve plačila sodne takse za pritožbeni postopek.2 V tem postopku je sodišče prve stopnje med drugim ugotovilo, da iz izjave o premoženjskem stanju izhaja, da je tožeča stranka lastnica nepremičnine. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno z izpodbijanim sklepom odločilo v nasprotju s prej sprejeto odločitvijo, da tožeča stranka ni sposobna plačila sodne takse. Bistveno enak položaj tožeče stranke je obravnavalo različno, odstopa pa ni ustrezno obrazložilo. S tem je odstopilo od enotne sodne prakse, ki je vrednota ustavnega pomena. Sodišče prve stopnje je zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zaradi česar je bila tožeči stranki kršena pravica do enakega varstva iz 22. člena Ustave.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožeča stranka v pritožbi ni prerekala ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v izjavi o premoženjskem finančnem in likvidnostnem stanju, ki jo je priložila vlogi za oprostitev plačila sodne takse za revizijski postopek z dne 20. 1. 2020 III Dor 218/2019, v preglednici pod rubriko „Ali ste lastnik nepremičnine ali drugega premoženja v Republiki Sloveniji, kar zadeva stanovanja ali stanovanjsko hišo v kateri živite ali drugega stanovanja ali stanovanjske hiše“ obkrožila besedo NE. Razen tega tožeča stranka v postopku tudi ni navedla, da živi v skupnem gospodinjstvu z ženo in sinom. V izjavi o premoženjskem stanju, ki jo je tožeča stranka priložila vlogi za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo dne 26. marca 2018, pa je navedla, da je lastnica stanovanja ali stanovanjske hiše v kateri živi.

7. Že iz navedenega je očitno, da je tožeča stranka v izjavi za taksno oprostitev v zvezi z vložitvijo predloga za dopustitev revizije navedla napačne podatke. Tožeča stranka v pritožbi ni pojasnila niti zakaj ni navedla, da je lastnica stanovanja oziroma nepremičnine v kateri živi in da ima poleg tega v lasti še nepremičnine v katerih ne živi (in sicer dela stanovanjske stavbe št. ..., ki stoji na parc. št. ... k. o. ..., dele stavbe št. 1 in 3 vrednost katerih znaša 250.010,00 EUR, glej točko 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Prav tako tudi ni pojasnila, zakaj v pisni izjavi o dohodkih in premoženju ni navedla, da živi z ženo in polnoletnim sinom v družinski skupnosti oziroma podatkov o njunih dohodkih in premoženju.

8. Ustaljeno stališče sodne prakse je, da je treba v primeru, če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev. Ker je tožeča stranka v izjavi o premoženjskem stanju v zvezi z obravnavano taksno oprostitvijo navedla neresnične podatke, je sodišče prve stopnje njen predlog utemeljeno zavrnilo (točka 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa v zvezi z odločbami VS RS I Up 208/2010 in I Up 164/2011 in v izpodbijani odločbi citirano prakso višjih sodišč).

9. Zmotno je pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje že razpolagalo s podatki o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožeče stranke. Dejstvo, da je sodišče tožečo stranko delno oprostilo plačila sodne takse za pritožbeni postopek, ne pomeni, da tožeči stranki novega predloga za taksno oprostitev v revizijskem postopku ni bilo treba vložiti, utemeljiti in podpreti z ustreznimi dokazi. Dejstvo, da se premoženjsko stanje tožeče stranke od leta 2018 do danes ni bistveno spremenilo, še ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje moralo navedeno premoženjsko stanje tožeče stranke kar samo upoštevati. V primeru predloga za taksno oprostitev za pritožbeni postopek, je sodišče presodilo, da je predlog za taksno oprostitev delno utemeljen. V obravnavanem primeru pa gre za drug predlog za taksno oprostitev in za drugačno dejansko stanje, saj je od vložitve prvega predloga minilo že več kot leto in pol. V tem času pa bi lahko prišlo do sprememb kar zadeva premoženjsko stanje dolžnika. Ker je tožeča stranka vložila nov predlog, je bila dolžna navesti pravilne podatke o svojem premoženjskem stanju. Ker je tožeča stranka navedla nepravilne podatke o svojem premoženjskem stanju, je sodišče njen predlog pravilno zavrnilo. Pritožnica zato s sklicevanjem na stališča glede enotnosti sodne prakse s pritožbo ne more uspeti, saj ne gre za enako dejansko situacijo kot v primeru prvega predloga za taksno oprostitev, na katerega se pritožnica sklicuje. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je sodišče zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter da je bila tožeči stranki kršena pravica do enakega varstva pravica iz 22. člena Ustave. Tožeča stranka s predlogom za taksno oprostitev ni uspela, ker v izjavo o svojem premoženjskem stanju ni vključila podatkov o svojem premoženju in tudi ne o premoženju družinskih članov.

10. Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo nobene od kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).

1 Tožeča stranka 24. 12. 2019 vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 527/2018 z dne 6. 11. 2019 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 1660/2016 z dne 10. 1. 2018. Predlagala je, da jo sodišče oprosti plačila sodne takse oziroma ji dovoli odlog oziroma obročno plačilo sodne takse v višini 779,00 EUR za vloženi predlog po plačilnem nalogu Vrhovnega sodišča RS opr. št. III Dor 218/2019 z dne 31. 12. 2019. 2 Predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 26. 3. 2018 je sodišče ugodilo s sklepom VII Pg 1660/2016 z dne 29. 3. 2018.