Jedro

Z zahtevkom, ki je vložen na podlagi desetega odstavka 19. člena ZIUPGT, se začne (nov) upravni postopek. Zato bi zavod moral o zahtevku, če je ugotovil, da delno ali v celoti ni utemeljen, odločiti z odločbo, ki bi vsebovala vse sestavine odločbe. Odločitev Zavoda, ki jo tožnica s pritožbo izpodbija, je Zavod sprejel v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katero je odločil o pravici tožnice, saj je z njo zavrnil tožničin zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti številka 11008-1694/2021-6 z dne 23. 5. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

_Povzetek upravnega postopka_

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožnikovo pritožbo (1. točka izreka) in odločila, da tožnica sam nosi svoje stroške postopka (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnica vložila pritožbo 2. 12. 2021 zoper elektronsko sporočilo Zavoda RS za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod), s katerim je zavrnil njen zahtevek za izplačilo z dne 15. 11. 2021. Tožena stranka je ugotovila, da zadeva, na katero se nanaša pritožba, ni upravna zadeva, saj pritožbe tožnica ni vložila zoper upravni akt, izdan v okviru upravnega postopka, temveč zoper elektronsko sporočilo o neizplačilu predloženega zahtevka za izplačilo. Izplačilo delnega povračila nadomestila plače na podlagi predhodno izdanega sklepa Zavoda številka 11069-15615/2021-6 z dne 20. 9. 2021 ni upravna zadeva, zaradi česar je pritožbo zavrgla na podlagi prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

_Povzetek tožničinih navedb_

3. Tožnica je v tožbi navedla, da je Zavod izdal sklep o delnem povračilu izplačanih nadomestil plač za skrajšani delovni čas številka 11069-15615/2021-6 z dne 20. 9. 2021, v katerem ni odločil o vsebini zahtevkov za delno povračilo nadomestila plače za skrajšani delovni čas, temveč je v obrazložitvi navedel, da pravico stranka uveljavlja z zahtevkom. Tožnica je na tej podlagi vložila tri zahtevke, na katere je iz elektronskega naslova „Kontrole izplačil ZRSZ“ prejela elektronsko sporočilo, iz katerega izhaja, da „razdalja 3 m med robovi miz ne šteje kot omejitev pri izvajanju dejavnosti po 3. alineji prvega odstavka 15. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (v nadaljevanju ZIUPGT)“, zaradi česar „ne more izvesti izplačil in je primorana vlagateljev zahtevek zavrniti oz. stornirati“. Tožničino pritožbo z dne 30. 11. 2021 je tožena stranka z izpodbijanim sklepom zavrgla. Dodaja, da je vložila tožbo zoper elektronsko sporočilo Zavoda, ki jo sodišče obravnava v zadevi I U 1814/2021. 4. Iz nadaljnjih tožbenih navedb izhaja, da je zoper sklep, ki je izdan na podlagi vloge za priznanje pravice do delnega povračila nadomestila plače, v skladu s šestim odstavkom 19. člena ZIUPGT dopusten upravni spor. Ta sklep je upravni akt, izdan v upravnem postopku, in gre za upravno zadevo. Zavrnitev tožničinega zahtevka, ki je bil vložen na podlagi tega sklepa, je bila izdana znotraj istega upravnega postopka in upravne zadeve. Navaja, da ima tožnica na podlagi ZIUPGT ter sklepa o delnem povračilu izplačanih plač za skrajšani delovni čas pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem, napotenim na skrajšani delovni čas za obdobje od 1. 7. 2021 do 30. 9. 2021. Uresničitev pravice do delnega povračila nadomestil plač ji je bila zavrnjena z elektronskim sporočilom. Z zavrnitvijo tožničinega zahtevka je bilo odločeno o njeni pravici iz področja upravnega prava. Za upravno zadevo gre, če organ odloča v upravnem postopku in ne le, kadar je izdana upravna odločba. Zavod je o zahtevku odločil tako, da je zahtevek tožnice zavrnil z elektronskim sporočilom. Meni, da iz desetega odstavka 19. člena ZIUPGT izhaja, da je zahtevek vložen na podlagi izdanega sklepa, ki je upravni akt v isti zadevi. Zahtevek je vloga, kar kaže na upravni postopek. Toženi stranki očita, da je zmotno uporabila materialno pravo s stališčem, da v obravnavani zadevi ne gre za upravno zadevo. Dodaja, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj se ne da preizkusiti izpodbijanega sklepa zaradi pomanjkljive obrazložitve. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in priglaša stroške postopka.

5. Tožnica se je v prvi pripravljalni vlogi sklicevala na stališče sodišča, ki ga je sprejelo v zadevi I U 1819/2021, da je zahtevek za nadomestilo plače po ZIUPGT nov upravni postopek, ki se prične z vložitvijo zahtevka, končati pa bi se moral z odločbo.

_Odziv tožene stranke_

6. Tožena stranka je poslala upravne spise, vendar na tožbo ni odgovorila.

_Sodna presoja_ **K I. točki izreka:**

7. Tožba je utemeljena.

8. Predmet upravnega spora je zavrženje tožničine pritožbe.

9. V skladu s prvim odstavkom 246. člena ZUP zavrže pritožbo organ druge stopnje, če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje.

10. V obravnavani zadevi je drugostopenjski organ zavrgel tožničino pritožbo na podlagi ugotovitve, da pritožba ni dovoljena, saj zadeva, na katero se pritožba nanaša, ni upravna zadeva po 2. členu v zvezi s 1. točko prvega odstavka 129. člena ZUP.

11. V skladu s 1. točko prvega odstavka 129. člena ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če stvar, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva. To pomeni, da je upravni organ pri preverjanju, ali je za odločanje v tej zadevi pristojen ta ali drugi organ, ugotovil, da v materialnih predpisih ni pravne podlage za odločanje v upravnem postopku.1

12. Kdaj gre za upravno zadevo, ureja 2. člen ZUP. Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek 2. člena ZUP). Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (drugi odstavek 2. člena ZUP).

13. Med strankama v obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnica vložila pritožbo zoper odločitev Zavoda, s katero je zavrnil njen zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila plače za čas skrajšanega polnega delovnega časa na podlagi desetega odstavka ZIUPGT.

14. Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas je eden izmed začasnih ukrepov, ki je urejen v VI. delu ZIUPGT. Postopek uveljavljanja delnega povračila nadomestila plače ureja 19. člen ZIUPGT, ki v prvem odstavku določa, da delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila nadomestila plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Zavod odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, možen pa je upravni spor (šesti odstavek 19. člena ZIUPGT). Na podlagi predhodno izdanega sklepa o povračilu nadomestila plače mora delodajalec na podlagi desetega odstavka 19. člena ZIUPGT najpozneje do 30. junija 2022 vložiti zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila plače za čas skrajšanega polnega delovnega časa (deseti odstavek 19. člena ZIUPGT).

15. Ni sporno, da je Zavod s sklepom številka 11069-15615/2021-6 z dne 20. 9. 2022 tožnici priznal pravico do delnega povračila nadomestila plače. Na podlagi tega sklepa in v skladu z desetim odstavkom 19. člena ZIUPGT pa je tožnica vložila zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila plače za čas skrajšanega polnega delovnega časa, ki ga je Zavod zavrnil. Ta odločitev Zavoda (zavrnitev tožničinega zahtevka) pa je bila predmet v tem upravnem sporu obravnavane pritožbe. Z vlogo, ki jo je tožnica vložila po prvem odstavku 19. člena ZIUPGT, je uveljavljala pravico do delnega povračila nadomestila plače, medtem ko je z obravnavanim zahtevkom uveljavljala pravico do povračila že izplačanega nadomestila plače. Gre torej za dve različni tožničini pravici. Ob upoštevanju načela ekonomičnosti in v izogib nepotrebnemu obremenjevanju več upravnih organov z medsebojno povezanimi pravicami ni logično, da bi bil pristojen za odločanje o pravici do delnega povračila nadomestila plače Zavod, o pravici do povračila že izplačanega nadomestila plače pa drug upravni organ. Dejstvo, da je za odločanje o obeh pravicah pristojen upravni organ, kaže na to, da gre pri odločanju o obravnavani pravici za pravico iz upravnega področja. Na podlagi navedenega gre torej v obravnavani zadevi za dve različni, vendar medsebojno povezani upravni zadevi. Zmotno je torej stališče tožene stranke, da izplačilo denarnega povračila nadomestila plače ni upravna zadeva.

16. Sodišče dodaja, da je v zadevah I U 1814/2021 in I U 1819/2021 sprejelo stališče, da se z zahtevkom, ki je vložen na podlagi desetega odstavka 19. člena ZIUPGT, začne (nov) upravni postopek v smislu 125. člena ZUP. Zato bi zavod moral o zahtevku, če je ugotovil, da delno ali v celoti ni utemeljen, odločiti z odločbo, ki bi vsebovala vse sestavine odločbe, določene v 212. do 216. člena ZUP. Odločitev Zavoda, ki jo tožnica s pritožbo izpodbija, je Zavod sprejel v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katero je odločil o pravici tožnice, saj je z njo zavrnil tožničin zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila.

17. Ker določilo 129. člena ZUP, ki je bilo podlaga za odločitev, ni bilo pravilno uporabljeno, je sodišče odpravilo izpodbijani sklep na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka opraviti predhodni preizkus pritožbe po 246. členu ZUP. Če se bo izkazalo, da so izpolnjene procesne predpostavke za pritožbo, bo morala odločiti o tožničini pritožbi in o zahtevku, če so za to izpolnjeni pogoji po določbah ZUP.

18. Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnih spisov v tožbi očitno, da je treba ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

**K II. točki izreka:**

19. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).

20. Plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

1 Erik Kerševan et. al., Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list, Ljubljana, 2020, stran 27.