Jedro

Tožeča stranka z navedbo vrednosti spornega predmeta 50.000 SIT in tožena stranka z neuveljavljanjem ustreznega ugovora v smislu 3. odstavka 44. člena ZPP, si nista pravočasno zagotovili pravice do revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se je toženka S. M. dolžna izseliti iz tožnikovega stanovanja v enodružinski stanovanjski hiši v Ljubljani, v stanovanje št. 70, VII. nadstropju hiše v Ljubljani, ... ter tožniku izročiti prazno stanovanje na E. 7 v L.. Toženi stranki je tudi naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki v znesku 90.400,03 SIT.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti drugostopenjski sodbi je vložila revizijo tožena stranka.

Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodb sodišč prve in druge stopnje z zavrnitvijo tožbenega zahtevka ali razveljavitev obeh sodb.

Tožeča stranka v odgovoru na revizijo navaja, da revizija ni dovoljena in predlaga njeno zavrženje.

Revizija ni dovoljena.

Pravdni postopek se je v tej zadevi začel leta 1986 in je prvotno potekal po določbah tedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90). Postopek se je na prvi stopnji končal s sodbo z dne 11.7.2002, torej v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002). Glede na prehodno določbo 498. člena ZPP so se od uveljavitve tega zakona dalje uporabljale vse njegove določbe, torej tudi določbe o reviziji. Za presojo dovoljenosti revizije je tako odločilen drugi odstavek 367. člena ZPP. Ta v premoženjskih sporih dovoljuje revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT.

Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP; prej drugi odstavek 40. člena ZPP 1977 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZPP 1977). Na glavni obravnavi pred začetkom obravnavnja glavne stvari (tretji odstavek 44. člena ZPP oziroma prej tretji odstavek 40. člena ZPP 1977) lahko sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog strank preveri pravilnost navedene vrednosti spornega predmeta. Dokler se na prvi obravnavi ne začne obravnavanje glavne stvari, lahko tožeča stranka še navede vrednost spornega predmeta, če tega ni storila prej, v istem roku pa lahko tožena stranka previsoki ali prenizki vrednosti nasprotuje. Kasnejše obravnavanje tega vprašanja strankama ni več dovoljeno.

V tej pravdni zadevi sta stranki zaradi prekinitve postopka začeli obravnavati glavno stvar na obravnavi dne 10.1.2002. Pred tem je tožeča stranka v svoji pisni vlogi z dne 22.5.2000 navedla vrednost spornega predmeta 50.000 SIT. Tožena stranka je v svoji pisni vlogi, vloženi dne 6.11.2000 (odgovor zoper obnovitev in nadaljevanje postopka) povzela vrednost spornega predmeta 50.000 SIT. Ne tedaj in ne kadarkoli kasneje ni zatrjevala, da je ta vrednost previsoka ali prenizka. Revizijsko sodišče tako zaključuje, da si pravdni stranki nista pravočasno zagotovili pravice do revizije. Tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta, ki bi presegala 1.000.000 SIT, tožena stranka pa ni pravočasno nastopila z ustreznim ugovorom oziroma ni aktivno ravnala v smislu tretjega odstavka 44. člena ZPP (prej tretjega odstavka 40. člena ZPP 1977). Ker je tožena stranka vložila revizijo v pravdni zadevi z vrednostjo spornega predmeta 50.000 SIT, kolikor je tudi vrednost izodbijane pravnomočne sodbe, njena revizija ni dovoljena, saj zoper tako sodbo revizije ni mogoče vložiti (drugi odstavek 367. člena ZPP). Zato je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP).