Jedro

Tožničin povprečni mesečni dohodek v tem obdobju znašal 917,67 EUR in tako presega višino limita za dodelitev BPP upoštevaje višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 421,89 EUR, 2-kratnik torej 843,78 EUR. Ker navedenih podatkov tožnica v tožbi ne izpodbija in glede teh podatkov ne navaja kakorkoli drugače, prav tako pa v tožbi tudi ne navaja, ali bi z navedenim zneskom ne mogla razpolagati, tega pa ni navajala niti v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, je odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi in njena obrazložitev glede na vsebino tožbe zadostna za zavrnitev tožbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 2. točke 2. odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila tožničino prošnjo z dne 24. 3. 2022 za dodelitev brezplačne pravne pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije, zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju ter v obliki oprostitve plačila stroškov. Odločitev je utemeljena z ugotovitvijo, da je v skladu z določili 11., 12. in 13. člena ZBPP za odobritev zaprošene redne brezplačne pravne pomoči primarno izpolnjevanje finančnega kriterija v skladu z določilom 2. odstavka 13. člena ZBPP. Po ugotovitvi tožene stranke je tožnica v smislu določil 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) samska oseba in je v relevantnem obdobju prejela skupni dohodek v višini 2.753,00 EUR, tako da je njen povprečni mesečni dohodek v tem obdobju znašal 917,67 EUR in je tako presegal višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 421,89 EUR, dvakratnik torej 843,78 EUR. Ker je bil tako že z višino lastnega dohodka tožnice presežen limit za odobritev brezplačne pravne pomoči, se tožena stranka ni spuščala v presojo drugega dohodka tožnice niti njenega premoženja. V tej zvezi še pojasni, da se tožnica ni odzvala oziroma odgovorila na poziv z dne 11. 5. 2022, da se opredeli do zgoraj navedenih ugotovitev in pojasni, ali z navedenim zneskom ne more razpolagati ter o tem predloži dokazila.

2. Tožnica vlaga tožbo zoper odločitev tožene stranke, saj želi, da sodišče presodi pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, glede na vsa poslana dokazila in mnenja ter glede na 27. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). V nasprotju s toženo stranko sama meni, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), glede na opisane življenjske razmere v povezavi z zadevo, v zvezi s katero je 24. 3. 2022 vložila prošnjo za BPP, s priloženim Mnenjem CSD Primorsko-Notranjska, Enota Cerknica, po katerem je vprašanje skupnega premoženja nekdanjih zakoncev nujno za rešitev tožničinega stanovanjskega vprašanja. Kot netočno označuje navedbo v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da se tožnica ni odzvala na poziv za dopolnitev vloge. Razen tega še očita, da v izpodbijani odločbi ni omenjeno Mnenje CSD Primorsko-Notranjska, Enota Cerknica, o ogroženosti. Smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

3. Tožena stranka je v skladu z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišču predložila predmetne upravne spise, odgovora na tožbo pa ni vložila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Nosilno stališče tožene stranke za odločitev o obravnavani prošnji za BPP je ugotovitev, da tožnica kot samska oseba že z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev BPP. Zato je tudi odpadla presoja vrednosti drugega tožničinega premoženja in dohodkov ter drugih zakonskih pogojev za odobritev BPP.

6. Z določilom 1. odstavka 1. člena ZBPP je opredeljen namen zakona, ki ga je zakonodajalec zasledoval z uveljavitvijo ZBPP, in sicer je namen zakona v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se tako na podlagi 3. odstavka 11. člena ZBPP ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Na podlagi 1. odstavka 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca, ki je tako kot tožnica v smislu 11. odstavka 10. člena ZUPJS samska oseba, ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec, razen če ni s tem zakonom določeno drugače. Do brezplačne pravne pomoči je namreč v skladu s 1. odstavkom 13. člena ZBPP upravičena le oseba, ki glede na svoj finančni položaj brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči, kot pravilno navaja tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki ji sodišče lahko v celoti sledi skladno s pooblastilom zakonodajalca iz 2. odstavka 71. člena ZUS-1. 7. V skladu z 2. odstavkom 13. člena ZBPP se namreč šteje, da je socialno stanje prosilca zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno-varstvene storitve (ZUPJS). Med strankama ni sporno, da je tožnica samska oseba v smislu 11. odstavka 10. člena ZUPJS. Prav tako ni sporno, da je v relevantnem obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za BPP, in sicer od 1. 12. 2021 do 28. 2. 2022, prejela skupno 2.753,00 EUR in je tako pravilna ugotovitev tožene stranke, tako da je tako njen povprečni mesečni dohodek v tem obdobju znašal 917,67 EUR in tako (očitno) presega višino limita za dodelitev BPP upoštevaje višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 421,89 EUR, 2-kratnik torej 743,78 EUR. Ker navedenih podatkov tožnica v tožbi ne izpodbija in glede teh podatkovne navaja kakorkoli drugače, prav tako pa v tožbi tudi ne navaja, ali bi z navedenim zneskom ne mogla razpolagati, tega pa ni navajala niti v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, je odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi in njena obrazložitev glede na vsebino tožbe zadostna za zavrnitev tožbe, saj je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožničin mesečni dohodek presega limit, določen v 2. odstavku 13. člena ZBPP in zato tožnica do brezplačne pravne pomoči ni upravičena.

8. Ker relevantno dejansko stanje glede tožničinih mesečnih dohodkov med strankama ni sporno, je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 63. člena v zvezi s 60. členom ZUS-1. V zadevi je odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe med tožnico in toženo stranko ni sporno (1. odstavek 59. člena ZUS-1).