Jedro

Vrhovno sodišče je že v sklepih III R 17/1996 z dne 13. 9. 1996, I R 85/2008 z dne 10. 9. 2008 in I R 71/2011 z dne 23. 6. 2011 zavzelo stališče, da je postopek nasprotne izvršbe funkcionalno neposredno vezan na izvršilni postopek, pričet s predlogom za izvršbo, oziroma predvsem na tisto njegovo fazo, ki sledi dovolitvi izvršbe – opravo izvršbe. Zato je lahko krajevno pristojno za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo le sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo. Sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za (nasprotno) izvršbo, pa je po 35. členu ZIZ pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v (nasprotni) izvršbi, torej tudi o vprašanju njene dovolitve po prvem odstavku 69. člena ZIZ.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Upnica je pred Okrajnim sodiščem v Gornji Radgoni vložila predlog za izvršbo na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani 0865 Ig 6932/2002-83 z dne 16. 3. 2012, s katerim je bilo delno ugodeno njenemu predlogu za nasprotno izvršbo.

2. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni se je s sklepom Ig 1/2013-2 z dne 21. 1. 2013 izreklo za krajevno nepristojno in sklenilo, da se zadeva po pravnomočnosti odstopi Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

3. Okrajno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo. Menilo je, da je na podlagi 100. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev krajevno pristojno Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, na območju katerega se nahaja sedež dolžnice. Zato je sprožilo predmetni kompetenčni spor.

4. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

5. Predlog za izvršbo je bil vložen na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa, s katerim je Okrajno sodišče v Ljubljani delno ugodilo predlogu za nasprotno izvršbo in dolžnici po nasprotni izvršbi naložilo vračilo glavnice v znesku 78.008,60 EUR. Okoliščina, da se v predloženi izvršilni zadevi odloča o dovolitvi nasprotne izvršbe (prvi odstavek 69. člena ZIZ)(1), je bistvena za odločitev o obravnavanem kompetenčnem sporu.

6. Vrhovno sodišče je že v sklepih III R 17/1996 z dne 13. 9. 1996, I R 85/2008 z dne 10. 9. 2008 in I R 71/2011 z dne 23. 6. 2011 zavzelo stališče, da je postopek nasprotne izvršbe funkcionalno neposredno vezan na izvršilni postopek, pričet s predlogom za izvršbo, oziroma predvsem na tisto njegovo fazo, ki sledi dovolitvi izvršbe – opravo izvršbe. Z nasprotno izvršbo naj se namreč dolžniku omogoči, da čim hitreje dobi nazaj tisto, kar mu je bilo z izvršbo neutemeljeno odvzeto. Zato je lahko krajevno pristojno za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo le sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo. Sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za (nasprotno) izvršbo, pa je po 35. členu ZIZ pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v (nasprotni) izvršbi, torej tudi o vprašanju njene dovolitve po prvem odstavku 69. člena ZIZ.(2)

7. Upoštevaje navedeno je Vrhovno sodišče sklenilo, da je za nadaljnje odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani (drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Postopek nasprotne izvršbe poteka v dveh korakih. Izvršilno sodišče najprej odloči o dolžnikovi materialni pravici s sklepom o nasprotni izvršbi, ki s pravnomočnostjo in s potekom paricijskega roka postane izvršilni naslov, nato na podlagi tega izvršilnega naslova na predlog upnika, prej dolžnika, dovoli izvršbo.

Op. št. (2): Na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa, s katerim je ugodilo predlogu za nasprotno izvršbo, dovoli sodišče na dolžnikov predlog s sklepom nasprotno izvršbo.