Jedro

Tretja tožeča stranka ni vstopila v pravni položaj prvih dveh tožečih strank šele po končanem upravnem postopku, temveč že med upravnim postopkom s pridobitvijo lastninske pravice na nepremičninah. Tretja tožeča stranka bi torej lahko vstopila v upravni postopek, in kot stranka v upravnem postopku varovala svoje pravne koristi, pa tega ni storila.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski upravni organ zavrgel predlog družb A. d. o. o., Ljubljana, in & B. d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju prva in druga tožeča stranka) z dne 26. 11. 2008 za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo o spremembi gradbenega dovoljenja št. 351-2046/2008-3-31000 z dne 24. 9. 2008. Zoper ta sklep sta se pritožili prva in druga tožeča stranka, Ministrstvo za okolje in prostor pa je njuno pritožbo zavrnilo. Tožbo vlagajo vse tri, v uvodu navedene tožeče stranke. V tožbi navajajo, da je nepremičnina tožeče stranke s treh strani obdana s poslovnimi objekti, ki so predmet spremembe gradbenega dovoljenja, zaradi česar je že na prvi pogled očitno, da bi morale biti tožeče stranke kot lastnice nepremičnine povabljene v postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato sodišču predlagajo, naj izpodbijano odločitev odpravi, ugodi predlogu za obnovo postopka, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Prva in druga tožeča stranka sta bili stranki v upravnem postopku, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, vendar ta sklep ne posega (več) v njune pravice ali njune na zakon oprte osebne koristi. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da sta se v predlogu za obnovo postopka sklicevali na zemljiškoknjižne vložke št. 1635, 1636 in 370, k. o. ... Kot tožeče stranke same navajajo v tožbi in to dokazujejo z natisnjenim vpogledom v navedene zemljiškoknjižne vložke elektronske zemljiške knjige, je lastninska pravica na zemljiščih, na katere sta se sklicevali prva in druga tožeča stranka v predlogu za obnovo postopka, še pred vložitvijo tožbe prešla na tretjo tožečo stranko. Navajajo namreč, da je lastninska pravica na nepremičninah, vpisanih v zemljiškoknjižnih vložkih št. 1635, 1636 in 370, k. o. ..., dne 24. 11.2009 prešla na tretjo tožečo stranko. Sodišče nima razloga za dvom v trditev tožečih strank, da je lastninska pravica na „zadevnih nepremičninah“ prešla na tretjo tožečo stranko, kar pomeni, da prva in druga tožeča stranka že pred vložitvijo tožbe nista bili (več) lastnici teh nepremičnin. Poleg tega tožeče stranke ne navajajo, da bi izpodbijani akt posegal v kakšno pravico ali osebno korist prve in druge tožeče stranke. Zato je bilo treba njuno tožbo zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – v nadaljevanju ZUS-1).

Tožbo poleg prve in druge tožeče stranke vlaga tudi družba C. d. o. o., Ljubljana, kot tretje tožeča stranka, čeprav sta predlog za obnovo postopka vložili prva in druga tožeča stranka. V tožbi navajajo, da tretja tožeča stranka tožbo vlaga zato, ker je dne 24. 11. 2009 postala lastnica nepremičnin, vpisanih v zemljiškoknjižne vložke št. 1635, 1636 in 370, k. o. ... Iz vpogledov v elektronsko zemljiško knjigo pa je razvidno, da je bil predlog za vknjižbo lastninske pravice na družbo ... d. o. o., Ljubljana, vložen že 3. 8. 2009 in da je 24. 11. 2009 zgolj datum izbrisa zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Kadar je vpis v zemljiško knjigo konstitutivne narave, se lastninska pravica pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Po 5. členu Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 45/08 in 28/09 – v nadaljevanju ZZK-1) vpisi pravic v zemljiško knjigo učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis. Poleg tega je iz navedenih zemljiškoknjižnih izpiskov razvidno tudi, da je bila podlaga za vknjižbo prenosa lastninske pravice na nepremičninah, vpisanih v navedenih zemljiškoknjižnih vložkih, delitveni načrt razdelitve družb z ustanovitvijo nove družbe z dne 29. 9. 2008. Na podlagi šestega odstavka 623. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in spremembe – ZGD-1) preide na novo družbo del premoženja prenosne družbe, določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem.

To pomeni, da tretja tožeča stranka ni vstopila v pravni položaj prvih dveh tožečih strank šele po končanem upravnem postopku, temveč že med upravnim postopkom s pridobitvijo lastninske pravice na nepremičninah. Kot je bilo že prej navedeno, je lastninsko pravico pridobila že 3. 8. 2009, torej pred datumom izdaje izpodbijanega sklepa. Tretja tožeča stranka bi torej lahko vstopila v upravni postopek, in kot stranka v upravnem postopku varovala svoje pravne koristi, pa tega ni storila. Po prvem odstavku 17. člena ZUS-1 je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Tretja tožeča stranka pa ni bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, niti ni tega položaja uveljavljala v pritožbenem postopku zoper izpodbijani akt. Ker tretja tožeča stranka ne more biti stranka v upravnem sporu zoper izpodbijani akt, je bilo treba njeno tožbo zavreči na podlagi 3. točke 36. člena ZUS-1.