Jedro

Sodišče lahko pravico do stikov odvzame samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo zanj psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o odvzemu stikov temelji na obsežni dejanski podlagi, ki izkazuje, da bi bili stiki mladoletnih otrok z nasprotnim udeležencem v nasprotju z njuno koristjo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotnemu udeležencu odvzame pravica do stikov z mladoletnima otrokoma A., rojenim ... in B., rojeno ..., ki so bili 9.7.2013 določeni s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani ... (točka I izreka izpodbijanega sklepa). Hkrati je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o začasni odredbi, s katero je začasno ukinilo stike omenjenih otrok z nasprotnim udeležencem (točka II izreka) in zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, v katerem je predlagal ukinitev stikov mladoletnih otrok z C. in Č., staršema predlagateljice in prepoved približevanja predlagateljičinega partnerja mladoletnima otrokoma (točka III izreka).

2. Nasprotni udeleženec je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov in s predlogom, da se izpodbijana odločitev razveljavi.

3. V pritožbi kot zmotne izpostavlja dejanske ugotovitve, da je D. spolno zlorabil A., da si A. ne želi stika z D. in njim, da je odklanjanje stikov obeh otrok (A. in B.) posledica njegovega nasilja in da naj bi med stikom spal skupaj s B. brez spodnjega perila. Prva navedena trditev ni bila nikoli dokazana, željo po stiku je A. jasno izrazil, prav tako že od leta 2009 ni več nasilen, zadnja navedena ugotovitev pa je še ena v vrsti žaljivih obdolžitev oziroma obrekovanj. Kljub domnevi nedolžnosti, sodišče v razlogih za prekinitev stikov navaja nepravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Sodišče ravna proti njemu diskriminatorno, saj nima enakih pravic kot predlagateljica. Kršena mu je pravica do družinskega življenja, prav tako D., ki nima stikov s sorojenci. Ima samo dolžnost vzdrževati otroka, nima pa ju pravice izobraževati in vzgajati. Terapevtka obeh otrok ne želi pripraviti otroka na stik z njim, niti ju ne da v družinsko terapijo k dr. E. S preprečevanjem družinske terapije škoduje otrokoma, ki izkazujeta simptome odtujevanja. Otroci, ki odraščajo brez prisotnosti očeta, imajo celo življenje posledice. Niti sodni izvedenec, niti terapevtka nista preverila, če njune hipoteze o odklanjanju stikov v resnici držijo. Vprašanje njegovih starševskih kompetenc ni na mestu, saj je dobro poskrbel za najstarejšega sina F. in dobro skrbi tudi za D. Sodišče prve stopnje je s prvo začasno odredbo o prekinitvi stikov omogočilo odtujevanje otrok in povzročilo, da otroka danes ne želita stikov z njim.

4. Predlagateljica je vložila odgovor na pritožbo in navedla, da pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena.

5. Pritožba je neutemeljena.

6. Nasprotni udeleženec v pritožbi izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti, vendar odločitve o njegovem laičnem predlogu za izdajo začasne odredbe o odvzemu stikov otrok z njunima starima staršema in predlagateljičinim partnerjem, ni posebej prerekal. Pritožbeno sodišče je zato ni posebej presojalo. Naj navede le, da predlagano sredstvo zavarovanja ni v povezavi z razmerjem (nedenarno terjatvijo - prvi odstavek 272. člena ZIZ), ki je predmet obravnavanja in odločanja v tem sodnem postopku.

7. Predmet odločanja v tem sodnem postopku je predlagateljičin predlog, da se odvzame stike nasprotnemu udeležencu z mladoletnima otrokoma A. in B. Po določilu petega odstavka 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(1) lahko sodišče pravico do stikov odvzame samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo zanj psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o odvzemu stikov temelji na obsežni dejanski podlagi, ki izkazuje, da bi bili stiki mladoletnih otrok z nasprotnim udeležencem v nasprotju z njuno koristjo.

8. Iz sporočila Centra za socialno delo X (v nadaljevanju CSD) izhaja, da je družina udeležencev postopka obravnavana zaradi spolne zlorabe med sorojenci in zaradi suma spolne zlorabe nasprotnega udeleženca hčerke G. V okviru načrtovanja pomoči družini je bil sklican multidisciplinarni tim, ki je izdelal načrt pomoči družini po katerem sta bila omenjena otroka vključena v psihoterapevtsko obravnavo pri Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše. CSD je v svojem mnenju navedel, da bi bila otrokoma vzpostavitev stikov z očetom v korist le, če bi si stikov želela oziroma bi bila zanje ustrezno čustveno angažirana in pripravljena. Stiki naj se vzpostavijo v skladu z oceno psihoterapevta, ki obravnava otroka. Enake ugotovitve izhajajo tudi iz izvedenskega mnenja izvedenca kliničnega psihologa Z. Izvedenec je ocenil, da trenutno nobena oblika stikov otrok z nasprotnim udeležencem otrokoma ni v korist in da odklanjanje stikov ni posledica morebitne materine indoktrinacije otrok, tako kot ji to očita nasprotni udeleženec. Navedel je, da otroka odklanjata stik z očetom zaradi lastnih izkušenj iz preteklosti, v času še skupnega življenja, ko je njegovo osebnost opredeljevala nasilnost in opitost, pa tudi iz izkušenj, v času stikov pri njem in so vezane na njun travmatičen odnos z bratom D. Navedel je še, da bi bilo potrebno vložiti napore, v postopno vpeljavo stikov otrok z očetom, a le ob njuni dobri psihološki pripravi. Vpeljava stikov na silo otrokoma ne bi bila v korist. V korist jima bodo, ko si jih bosta zaželela, ko bosta od matere varno odšla na stike k očetu, ko bosta popolnoma zaupala, da jima bo pri očetu dobro in da se bosta lahko spet varno vrnila k materi.

9. Omenjeni izvedenec je navedel, da se stiki lahko vzpostavijo po tem, ko bo terapevt po obravnavi otrok ocenil, kdaj bo nastopil trenutek, da se stiki lahko vzpostavijo. Na podlagi zaslišanja klinične psihologinje Ž., ki vodi terapevtsko obravnavo obeh otrok pa izhaja, da ta trenutek še ni nastopil, niti še ni nastopil čas za začetek družinske terapije. Otroka sta zaradi njunih značilnosti, travmatiziranosti in težav, rizična otroka, kar pomeni, da obstaja povečano tveganje za pojavljanje težav v zvezi z njunim duševnim zdravjem.

10. V kakšni čustveni stiski sta oba otroka, kar preprečuje vzpostavitev stikov z njunim očetom, izhaja tudi iz izvedenskega mnenja izvedenke klinične psihologinje U., ki ga je podala v kazenskem postopku opr. št. ...(2)

11. Ugotovljena dejstva izkazujejo obstoj dejanskega stanu iz omenjenega abstraktnega pravila petega odstavka 106. člena ZZZDR, ki kot pravno posledico narekuje poseg v starševsko pravico nasprotnega udeleženca (54. člen Ustave Republike Slovenije in 102. člen ZZZDR) oziroma odvzem stikov mladoletnih otrok z očetom. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna, pritožba pa neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 69/2004, Uradno prečiščeno besedilo ZZZDR.

Op. št. (2): Nasprotni udeleženec je bil s sodbo, izdano ... 2016 obsojen na pet let in tri mesece zapora zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let po tretjem odstavku 183. člena Kazenskega zakonika (KZ) ter kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po drugem in prvem odstavku 192. člena KZ-1. Tekom tega pritožbenega postopka je bila navedena sodba razveljavljena glede prvega navedenega kaznivega dejanja in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje in potrjena glede drugega navedenega kaznivega dejanja in glede tega kazenska sankcija spremenjena tako, da je bila nasprotnemu udeležencu izrečena enotna kazen eno leto in šest mesecev zapora (sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani ... z dne ... 2017).