Jedro

Ker je dolžnik (obrazloženo) le deloma ugovarjal 1. tč. izreka sklepa o izvršbi, je sodišče prve stopnje nepravilno razveljavilo 2. tč. izreka sklepa o izvršbi (tim. dovolilni del) v celoti in s tem določilo, da naj bi se postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog nadaljeval tudi glede neizpodbijanega dela 1. tč. izreka sklepa o izvršbi; ta del je že po samem zakonu postal pravnomočen (prim. 2. odst. 435. člena ZPP/99) in sodišče v pravdnem postopku o njem ne bi smelo razsojati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se sklep o izvršbi, opr. št. Ig 99/00227 z dne 30.03.1999, v 2. tč. izreka razveljavi glede zneska 70.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.08.1998 dalje do plačila.

O tem delu zahtevku bo odločalo sodišče v pravdnem postopku.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi v 2. tč izreka in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku.

V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da je dolžnik ugovarjal, da je plačal obveznost v višini 70.000,00 SIT; ker v ostalem delu ni ugovarjal, bi sodišče moralo šteti, da je v tem delu obveznost nesporna. Sodišče je tako napačno štelo, da je dolžnik ugovarjal v celoti; zato bi moralo sklep razveljaviti le za 70.000,00 SIT, v preostalem delu pa bi sklep o izvršbi postal pravnomočen.

Pritožba je utemeljena.

S sklepom o izvršbi (redna št. 1) je bilo dolžniku naloženo, da poravna v predlogu za izvršbo navedeno terjatev (1. tč. izreka, tj. glavnico 917.656,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega (vtoževanega) računa dalje do plačila, in v tem obsegu je bila izvršba dovoljena (2. tč. izreka). Dolžnik je v svojem ugovoru (redna št. 2) navedel, da je del dolga v višini 70.000,00 SIT plačal in da zato ugovarja na višino "toženega zneska". Z vlogo (redna št. 6) pa je navedel, da plačani znesek predstavlja poplačilo računa št. 1755 z dne 13.7.1998 (pri prilogi A1).

Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je dolžnik s takim ugovorom izpodbijal 1. tč. izreka sklepa o izvršbi (tim. kondemnatorni del sklepa o izvršbi oziroma sklep o plačilnem nalogu) v celoti; razvidno je namreč, da je ugovarjal kondemnatornemu delu sklepa o izvršbi le glede zneska, ki ga je plačal (položnica pri redni št. 2), tj. glede 70.000,00 SIT, in ne za celotno uveljavljano terjatev (917.656,50 SIT s pripadki).

Ker je dolžnik (obrazloženo, v skladu z 2. odst. 53. člena in v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ) le deloma ugovarjal 1. tč. sklepa o izvršbi, je sodišče prve stopnje nepravilno razveljavilo 2. tč.

izreka sklepa o izvršbi (tim. dovolilni del) v celoti in s tem določilo, da naj bi se postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog nadaljeval tudi glede neizpodbijanega dela 1. tč. izreka sklepa o izvršbi. Ta del je namreč že po samem zakonu postal pravnomočen (prim. 2. odst. 435. člena ZPP/99) in sodišče v pravdnem postopku o njem ne bi smelo razsojati.

Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 3. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je (obrazloženemu) ugovoru ugodilo in 2. tč.

izreka sklepa o izvršbi (redna št. 1) razveljavilo glede 70.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.8.1998 (tj. od dneva zapadlosti računa št. 1755 z dne 13.7.1998) dalje do plačila, in odločilo, da bo o tem delu zahtevka odločalo (pristojno) sodišče v pravdnem postopku.