Jedro

Drži, da je treba solastni nepremičnini udeležencev pri delitvi obravnavati kot celoto, ker gre za kmetijski obrat oziroma gospodarstvo, vendar pa je treba pri tem, ali obstaja možnost fizične delitve, izhajati iz velikosti solastniških deležev vseh solastnikov na nepremičninah oziroma, ali je fizična delitev možna glede na velikost solastniških deležev. Položaj vsakega solastnika v postopku delitve je opredeljen z višino njegovega solastniškega deleža na posamezni nepremičnini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je razdelilo nepremičnini parc. št. 1 in parc. št. 2, obe k. o. ..., tako, da pripadejo predlagateljici solastniški deleži nasprotnih udeležencev, predlagateljica pa je dolžna izplačati prvemu nasprotnemu udeležencu vrednost njegovih deležev v skupnem znesku 20.847,00 EUR, drugemu nasprotnemu udeležencu pa vrednost njegovega deleža v znesku 7.987,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožujeta nasprotna udeleženca, ki uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlagata, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da ugodi predlogu nasprotnih udeležencev za delitev obeh nepremičnin, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navajata, da prvo sodišče pri odločitvi o načinu delitve sploh ni upoštevalo dejstva, da je na nepremičninah vpisanih več hipotek. Prvo sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ocenilo, da je nesmotrno deliti parc. št. 2 v naravi, ker naj bi se z delitvijo zmanjšala gospodarska moč kmetijskega gospodarstva. Površina parc. št. 2 bi v naravi še vedno predstavljala dovolj veliko površino, na kateri bi prvi nasprotni udeleženec lahko nadaljeval z vzrejo konj. Obe nepremičnini predstavljata kmetijsko zemljišče kot celoto in ju je treba obravnavati kot enoten kompleks, ki se ga lahko deli le kot celoto. Izvedenec A. A. je potrdil, da je v primeru skupne obravnave obeh nepremičnin mogoča njuna razdelitev tako, da nasprotna udeleženca pridobita tudi del kozolca. Prvi nasprotni udeleženec potrebuje za vzrejo konj poleg travnikov tudi primerne prostore. Sama zemljišča so brez pripadajočega objekta, to je kozolca toplarja, funkcionalno okrnjena in ne omogočajo vzreje konj. Iz tega izhaja upravičen interes prvega nasprotnega udeleženca po delitvi zemljišč v naravi. Napačna je presoja prvega sodišča, da upravičen interes nasprotnih udeležencev do delitve nepremičnin v naravi ni izkazan. Prvo sodišče sploh ni presojalo vseh navedb nasprotnih udeležencev o njunem upravičenem interesu, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Kršitev določb postopka je tudi v tem, da prvo sodišče sploh ni zaslišalo nasprotnih udeležencev. Nepravilna je ugotovitev, da se nasprotna udeleženca ne bosta mogla ukvarjati s konjerejo zaradi zasega sedmih konj. Z delitvijo nepremičnin po njunem predlogu bi nasprotna udeleženca pridobila ustrezno površino za nadaljnje opravljanje svoje dejavnosti. Okoliščina, da bi morala predlagatelja dati nasprotnima udeležencema v primeru razdelitve nepremičnin v naravi soglasje za priključitev na elektriko in vodo, ne predstavlja utemeljenega razloga za odločitev prvega sodišča. Pri ogledu na kraju samem 27. 8. 2014 se je sodišče prepričalo, da je mogoče kozolec razdeliti v naravi, saj je tudi samo predlagalo logičen in primeren način delitve. Zato čudi pojasnilo prvega sodišča, da ne bo delilo kozolca, ker naj bi se v tem primeru vplivalo na namen, kateremu služi ter zmanjšala njegova vrednost. Prvo sodišče ni upoštevalo mnenj izvedencev B.B. in A.A., da je fizična delitev kozolca mogoča. Neutemeljene so tudi ugotovitve prvega sodišča glede dosedanjega načina rabe, da naj bi nasprotna udeleženca ne vzdrževala solastnih nepremičnin. Zaradi skrhanih medsebojnih odnosov je bila nasprotnima udeležencema onemogočena normalna raba in skrb za sporne nepremičnine. Prvo sodišče ni navedlo razlogov za odločitev, ki se nanaša na parc. št. 1. Edino pravilna bi bila delitev nepremičnin v naravi, z doplačilom razlike v vrednosti pridobljenega solastniškega deleža v naravi.

3. Predlagatelja v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz listin v spisu in dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da naj bi bila po stališču nasprotnih udeležencev fizična delitev obravnavanih nepremičnin mogoča tako, da bi nasprotnima udeležencema pripadel tisti del nepremičnin, kot je to razvidno iz njunega predloga na naroku 27. 8. 2014 ter iz grafičnega prikaza izvedenca geodetske stroke C.C. na list. št. 293 (podoben predlog je v prilogi B6). To bi pomenilo, da bi bil celoten solastniški delež prvega nasprotnega udeleženca na obeh nepremičninah v vrednosti 20.847,00 EUR zajet v njegovem „novem deležu“ na parc. št. 2 (kozolec toplar v vrednosti 10.093,00 EUR, polovica enorednega dvokrakega kozolca v vrednosti 2.498,00 EUR, 127 m2 stavbnega zemljišča v vrednosti 6.774,18 EUR in (zaokroženo) 444 m2 kmetijskega zemljišča v vrednosti 1.481,82 EUR). Glede na njuno stališče o fizični delitvi naj bi nasprotnima udeležencema pripadlo še dodatnih 1.589 m2 kmetijskega zemljišča na parc. št. 2 v vrednosti 5.307,26 EUR (glede na izmere izvedenca C.C. in grafični prikaz predloga nasprotnih udeležencev na list. št. 293, kar bi šlo na račun vrednosti solastniškega deleža drugega nasprotnega udeleženca na parc. št. 1, preostalih 794 m2 kmetijskega zemljišča, ki „pripada“ drugemu nasprotnemu udeležencu, pa bi bilo odmerjenih na parc. št. 1).

6. Drži, da je treba solastni nepremičnini udeležencev pri delitvi obravnavati kot celoto, ker gre za kmetijski obrat oziroma gospodarstvo (prvo sodišče je to tudi upoštevalo), vendar pa je treba pri tem, ali obstaja možnost fizične delitve, izhajati iz velikosti solastniških deležev vseh solastnikov na nepremičninah oziroma, ali je fizična delitev možna glede na velikost solastniških deležev. Položaj vsakega solastnika v postopku delitve je opredeljen z višino njegovega solastniškega deleža na posamezni nepremičnini. Drugi nasprotni udeleženec ni solastnik parc. št. 2, zato bi bil upravičen prejeti svoj del v naravi le na parc. št. 1. Drugi nasprotni udeleženec zato v postopku delitve ne more prejeti ničesar na parc. št. 2 v naravi. V nasprotnem primeru (če bi pridobil delež na parc. št. 2), bi bil položaj podoben kot pri komasaciji, za kar pa v postopku delitve solastnih stvari ne gre in SPZ za takšen način „delitve“ ne daje nobene podlage. Tak način delitve bi bil mogoč le ob soglasju predlagateljev, ki pa zavračata takšno možnost delitve, kot jo zagovarjata nasprotna udeleženca.

7. Navedeno „dodatno“ površino 1.589 m2 na parc. št. 2, ki presega vrednost solastniških deležev prvega nasprotnega udeleženca na obeh nepremičninah, bi moral izplačati predlagateljici prvi nasprotni udeleženec, ker bi del parc. št. 2 v tem obsegu (1.589 m2), če bi bili podani pogoji za to, lahko le on pridobil v postopku delitve. Vrednost tega dela (5.307,26 EUR) predstavlja dobrih 25 % vrednosti solastniškega deleža prvega nasprotnega udeleženca na obeh nepremičninah, upoštevajoč zgolj parc. št. 2, pa bi ta vrednost predstavljala več kot 41% vrednosti solastniškega deleža prvega nasprotnega udeleženca na parc. št. 2. To bi predstavljalo znatno izplačilo razlike v vrednosti v smislu četrtega odstavka 70. člena SPZ, zato bi bil takšen način fizične delitve po stališču nasprotnih udeležencev za predlagateljico nesprejemljiv, saj bi morala dopustiti, da prvi nasprotni udeleženec pridobi v naravi nesorazmerno velik del njenega solastniškega deleža glede na velikost njegovega solastniškega deleža. Z drugimi besedami, prvi nasprotni udeleženec bi v tem primeru s takšno delitvijo v naravi, kot jo predlagata nasprotna udeleženca, pridobil tolikšen del parc. št. 2, da bi le-ta vrednostno (20.847,00 EUR + 5.307,26 EUR = 26.154,26 EUR) za več kot 100 % presegal vrednost solastniškega deleža prvega nasprotnega udeleženca na parc. št. 2 (12.860,00 EUR). Takšna delitev bi bila v nasprotju z naravo in namenom delitve, kar pomeni, da v takšnih okoliščinah solastni nepremičnini nista fizično deljivi na ta način, kot to želita nasprotna udeleženca (z izplačilom razlike v vrednosti po četrtem odstavku 70. člena SPZ).

8. Glede na to je bila aktualna le civilna delitev solastnih nepremičnin, tako da predlagateljica prevzame solastniške deleže nasprotnih udeležencev in jima izplača njihove denarne vrednosti. Nasprotna udeleženca nista zatrjevala, da bi imela interes tudi za tak način delitve, da bi jima pripadel v naravi le ustrezen del samega kmetijskega zemljišča v okviru njunih deležev, upoštevajoč obe nepremičnini, oziroma ustrezen del tega zemljišča le na parc. št. 1, zato se prvemu sodišču ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem takšne oblike delitve solastnih nepremičnin.

9. Okoliščina, da je na solastnih nepremičninah vknjiženih več hipotek, ni mogla v ničemer vplivati na postopek delitve. Pavšalen in zato neupošteven je očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj pritožba ne pojasni, katerih navedb nasprotnih udeležencev o njunem upravičenem interesu prvo sodišče ni upoštevalo. Očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je neupošteven, saj te domnevne kršitve nasprotna udeleženca nista pravočasno uveljavljala (prvi odstavek 286.b člena ZPP).

10. Odločitev prvega sodišča je glede na povedano pravilna, sicer iz drugih materialnopravnih razlogov. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (353. člen ZPP).

11. Udeleženci krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP in prvi odstavek 165. člena ZPP).